Kustosinjama je kot eno pomembnejših izhodišč za razstavo služila knjiga Oksane Timofejeve Zgodovina živali. Foto: MSUM
Kustosinjama je kot eno pomembnejših izhodišč za razstavo služila knjiga Oksane Timofejeve Zgodovina živali. Foto: MSUM
Maja Smrekar
Umetnica Maja Smrekar, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada, v svojem delu tematizira radikalne družbene spremembe, ki jih omogoča uporaba novih tehnologij. Foto: Matjaž Tavčar
Zdenka Badovinac
Kot je zapisala sokustosinja razstave ter direktorica Moderne galerije in MSUM-ja Zdenka Badovinac, prav umetnost, kot jo predstavljajo na razstavi, dokazuje, da lahko metafizični stroj deluje drugačne. Foto: Bobo

Odprtje razstave bosta pospremila performansa Delo in dom Maje Smrekar in Geometrija krvoločnosti Svena Stilinovića.

Živa bitja v hierarhičnem sistemu sveta
Kustosinja Bojana Piškur je povedala, da pogled v zgodovino pokaže, da so se misleci in filozofi z odnosom med človekom in živaljo ukvarjali predvsem z vidika položaja živih bitij v hierarhičnem sistemu sveta.

S sokustosinjo Zdenko Badovinac jima je kot eno pomembnejših izhodišč za razstavo služila knjiga Oksane Timofejeve Zgodovina živali. V njej avtorica zapiše, da se lahko žival pojavi kot prezentacija oz. kot neka zunanja ideja, lahko pa je kot reprezentanca oz. predstavnik - tako, da postane subjekt.

Poudarila je, da zahodne filozofije in monoteistične religije večinoma poudarjajo superiorno moralno vrednost človeka nad živaljo, medtem ko nekatere nezahodne kulture teh razlik med ljudmi in neljudmi ne poznajo, ampak govorijo o skupnostih z lastnimi strategijami skupnega življenja.

Vendar pa v 20. stoletju ideja o človekovi nadvladi ni več v središču in položaj živali je zmeraj težje ignorirati. Zadnja desetletja zaznamuje posthumanizem, zadnja leta pa tudi transhumanizem.

Pisca Agamben in Platonov
Njiju sta zanimala predvsem dva filozofa oziroma pisca - Giorgio Agamben, ki je pisal o golem življenju, in Andrej Platonov, ki je pisal o revnem življenju, saj tudi živali v sodobni družbi živijo golo življenje.

Trije sklopi razstave
Postavitev v MSUM-ju je razdeljena v tri sklope. V prvih treh dvoranah je poudarek na golem in revnem življenju. Z deli so zastopani Igor Grubić, Janez Janša, Siniša Labrović, Franc Purg, Sven Stilinović, Zoran Todorović, Jalal Toufic in Tanja Lažetić.

Sledi sklop, ker po besedah kustosinje Bojane Piškur lahko govorimo o postajanju, saj ne vemo, ali gre za ljudi ali živali. Tu imamo delo Vladimirja Lebna in Tamare Al Samerraei. Sklop pa tematizira tudi vprašanje konfrontacije človeka in živali. Razstavljena so tudi dela Jožeta Tisnikarja in Jureta Detele ter Alexia Kukuljevica in Marka Pogačnika.

Zadnje tri dvorane pa se bolj nanašajo na posthumanizem, v tem delu so predstavljena dela Maje Smrekar, Olega Kulika in Antona Vidokleja.

Lahko odnos človek in žival deluje drugače?
Razstava se, kot je poudarila Bojana Piškur, naslanja predvsem na vprašanje, ki ga v svoji knjigi izpostavi tudi Timofejeva: ali lahko antropološki stroj oz. odnos človek in žival deluje drugače?

Kot je zapisala sokustosinja razstave ter direktorica Moderne galerije in MSUM-ja Zdenka Badovinac, prav umetnost, kot jo predstavljajo na razstavi, dokazuje, da lahko metafizični stroj deluje drugače. K temu gotovo lahko prispevajo sodobni umetniki s svojimi drugačnimi idejami o nesmrtnosti, s svojim zanimanjem za tehnologijo, ki omogoča nove in nenavadne zveze med človekom in živaljo, z branjem poezije čredi ovac, razstavljanjem živalskih klavnic v posvečenem prostoru umetnosti, ozaveščanjem naše zverinske narave in hkrati z odpiranjem kletk v živalskem vrtu.

Priznanje živalim, da vedo nekaj, česar mi ne vemo
Zapisala je še, da današnja metafizika odraža strah in nemir, ki druži ljudi in živali v njihovi skupni želji po pobegu iz stanja, kakršno je. Ko umetnost sprejme našo živalskost kot našo drugost in ko živalim prizna, da vedo nekaj, česar mi ne vemo, paradoksno poskrbi, da antropološki stroj teče naprej, vendar drugače.

Razstava bo na ogled do 4. novembra.