Prvič so bienalno razstavo pripravili leta 2010, ko se je predstavljalo 16 avtorjev, ki so se v tej galeriji že predstavili s samostojnimi razstavami. Razstavili so dela, ki še niso bila nikoli ali pa so bila zelo redko razstavljena. Sam namen je bil združiti dela umetnikov, od katerih jih večina ni nikoli skupaj razstavljala.
Ker je razstava naletela na dober odziv, so jo ponovili, po besedah kustosinje Irme Brodnjak pa na njej sledijo istim načelom kot pri prvi različici. Tokrat nekateri izmed sodelujočih umetnikov v galeriji še nikoli niso razstavljali. Na razstavi, ki bo na ogled do 19. septembra, sodelujejo Mirsad Begić, Dragica Čadež, Matej Čepin, Marjan Gumilar, Willhelm Heiliger, Anda Klančič, Fritz Lang, Tanja Pak, Ivo Prančič, Samo, Vlado Stjepić, Kamila Volčanšek in Mojca Zlokarnik.
Še vedno gre za skupek različnih avtorjev, ne nujno akademskih umetnikov, ki jim je skupna kakovost. Prav tako pa predstavljajo njihov manj znani opus.
Z razstavo želijo na eni strani opozoriti na zelo raznolike vrhunske slovenske umetnike, ki jih ni malo, na drugi pa narediti postavitev, pri kateri bo sama postavitev nekaj več kot le vsota njenih delov.
Jasen naslov z določenim suspenzom
V nasprotju s trendovskimi bolj ali manj nerazumljivi naslovi je ta tokrat namerno enostaven. Po besedah kuratorja Roberta Inhofa so se namreč odločili za enostaven naslov, ki odraža duha razstave in kljub navidezni skromnosti naslova omogoča določen suspenz, ki se bo razkril v dejanski razkošnosti same razstave: "Naključja kot naličje, za katerim se pokaže obraz nujnosti."