Slovenska mladinska gibanja v Julijski krajini (1918 - 1930) in Ferdo Bidovec - 100-letnica rojstva bazoviškega junaka je naslov razstavi, ki so jo odprli v kranjski občinski stavbi. Postavitev, ki je nastala v sodelovanju z Gorenjskim muzejem in Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta, je odprl kranjski župan Damijan Perne. Zbrane pa sta nagovorila direktorica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman ter ravnatelj Narodne in študijske knjižnice iz Trsta Milan Pahor. Ta je predstavil življenje po prvi svetovni vojni, ki je na kraški gmajni in skalnatih pobočjih Julijcev pustila globoke posledice, razdejane domačije in lakoto.

Svoje upanje so tako gradili z obnovo društev in knjižnic, volje pa jim ni vzelo niti uničenje Narodnega doma skupaj z dragoceno dediščino, kulturno in družbeno zakladnico. Kljub izseljevanju učiteljev, uradnikov, sodnikov in železničarjev so mladi vztrajali pri svoji narodnostni identiteti. V času, ki sta ga zaznamovala vzpon in dokončna uveljavitev fašizma, so se pritisku upirali tudi z ustanavljanjem društev v Gorici, Trstu in v raznih primorskih mestih.

Zametki zavestnega in množičnega kljubovanja raznarodovanju
Prav močno mladinsko gibanje je pozneje pomenilo zametek zavestnega in množičnega kljubovanja raznarodovanju. Vse pogostejši so postajali napadi na sedeže slovenskih in hrvaških ustanov, požigi narodnih domov, tiskarn, gospodarskih društev in gledaliških dvoran. Leta 1926 pa je bila slovenščina z zakonom izrinjena iz šole in cerkve, iz dvoran in javnih lokalov.

V ilegalo je bilo prisiljeno tudi mladinsko gibanje in tako so sledili represija, aretacije, omejitveni ukrepi, opomini, prvi procesi, obsodbe in leta 1929 prva usmrtitev - Hrvata Vladimirja Gortana. Po besedah pisateljice Lide Turk se je prvo poglavje slovenskega in evropskega antifašizma sklenilo septembra 1930 z usmrtitvijo Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša, Alojza Valenčiča in Ferda Bidovca.

100-letnica rojstva bazoviškega junaka
Z razstavo se v Kranju spominjajo tudi slednjega. Ferdo Bidovec se je rodil 4. februarja leta 1908 v Trstu. Šolo je obiskoval v Žirovnici na Gorenjskem, od koder je bil tudi njegov oče. Leta 1920 je začel obiskovati šolo pri Sv. Jakobu v Trstu, kjer se je vključil tudi v mladinska društva. Sodeloval je pri organizaciji različnih mladinskih, športnih in kulturnih prireditev in pri prirejanju mladinskih izletov, ki so bili pretveza za narodno delo.

Ti so postali po ukinitvi zadnjih mladinskih in športnih društev v letu 1927 ena izmed stalnic delovanja in kovnica mladih protifašistov. Po služenju vojaškega roka je postal član glavnega odbora tajne organizacije Borba. 18. aprila 1930 je bil aretiran in obtožen sodelovanja pri požigih italijanskih otroških vrtcev, napada na tiskarno lista Il popolo di Trieste in požiga šole v Lokvi. Ko je po večmesečnem zaporu prišel pred Posebno sodišče za zaščito države, je to nad njim in drugimi tremi borci izreklo smrtne kazni.

M. K.