V svojem projektu za 32. grafični bienale se Alejandro Paz ukvarja z zaplatami odstranjene barve in analizo, ki razkriva plasti zgodovine, ki jih vsebuje tkivo zgradb, v katerih so galerijski prostori Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.
V svojem projektu za 32. grafični bienale se Alejandro Paz ukvarja z zaplatami odstranjene barve in analizo, ki razkriva plasti zgodovine, ki jih vsebuje tkivo zgradb, v katerih so galerijski prostori Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.
Monroy, ki ga je navdihnila slovenska karnevalska figura kurenta, je začel uprizarjati vrsto kostumiranih reprezentacij mitičnih figur, ki so hkrati fokus in utelešenje teh ljudskih praznovanj. Z ukvarjanjem s slovensko zgodovino (Monroy je v svojo instalacijo vključil lesorez Franceta Miheliča iz leta 1955, ki upodablja kurenta) in v sodelovanju z izvajalci iz Studia za sodobni ples (Ljubljana) je Monroy ustvaril atmosfersko video instalacijo primerjalnih, nenavadno samotnih in skrivnostnih obredov, ki se uprizarjajo po mestu ponoči.
Monroy, ki ga je navdihnila slovenska karnevalska figura kurenta, je začel uprizarjati vrsto kostumiranih reprezentacij mitičnih figur, ki so hkrati fokus in utelešenje teh ljudskih praznovanj. Z ukvarjanjem s slovensko zgodovino (Monroy je v svojo instalacijo vključil lesorez Franceta Miheliča iz leta 1955, ki upodablja kurenta) in v sodelovanju z izvajalci iz Studia za sodobni ples (Ljubljana) je Monroy ustvaril atmosfersko videoinstalacijo primerjalnih, nenavadno samotnih in skrivnostnih obredov, ki se uprizarjajo po mestu ponoči. Foto: MGLC/Jaka Babnik

Nagrado za raziskovalno rezidenco pa je prejel kolumbijski umetnik Carlos Monroy za delo Bafomet. Edino inkarnirano rojstvo, prav tako narejeno za bienale. Bienale, ki so ga podaljšali, bo odprt še do 5. novembra.

Dobitnika je izbrala žirija, ki so jo sestavljali umetniška direktorica galerije Tate St Ives Anne Barlow, umetnika Mike Cooter in Maruša Sagadin ter direktorica Istanbulskega bienala Bige Örer, so sporočili iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC).

Tetovaže gvatemalskih zapornikov kot razmislek o identiteti
Kot je zapisala žirija, se Alejandro Paz v svojem projektu ukvarja z zaplatami odstranjene barve in analizo, ki razkriva plasti zgodovine, ki jih vsebuje tkivo zgradb, v katerih so galerijski prostori MGLC-ja. Pazovi subtilni posegi te fragmente prekrivajo z delnimi podobami tetovirane kože gvatemalskih zapornikov - ki same po sebi pomenijo kompleksno dokumentiranje razredne pripadnosti, družbenega statusa in pripadnosti tolpam, ki ga prikriva arhitektura državne oblasti.

"S prepričljivim ravnovesjem med grafičnimi fotografskimi podobami in poetičnim oživljanjem dokumentiranja zgodovine, nabrane v plasteh kože tako arhitekturnih kakor tudi fizičnih teles, je Pazovo delo za 32. grafični bienale silovit premislek o prepletenosti družbenih, arhitekturnih in političnih dejavnikov, ki konstituirajo individualno in kolektivno identiteto," je o nagrajencu dodala žirija. Izbrala ga je zaradi moči omenjenega dela znotraj umetnikove širše prakse, ki zajema umetnost in arhitekturo, performans ter instalacije.

Kurent navdihnil kolumbijskega umetnika
O Carlosu Monroyu, dobitniku nagrade za raziskovalno rezidenco, pa je žirija zapisala, da je njegovo delo za letošnji bienale "presunljivo uprizorilo in prekrilo vrsto ljudskih pripovedk o preporodu in regeneraciji v naravi". Monroy, ki ga je navdihnila slovenska karnevalska figura kurenta, je začel uprizarjati vrsto kostumiranih reprezentacij mitičnih figur, ki so hkrati fokus in utelešenje teh ljudskih praznovanj.

Z ukvarjanjem s slovensko zgodovino - v svojo instalacijo je vključil lesorez Franceta Miheliča iz leta 1955, ki upodablja kurenta - in v sodelovanju z izvajalci iz Studia za sodobni ples iz Ljubljane je ustvaril atmosfersko videoinstalacijo primerjalnih, nenavadno samotnih in skrivnostnih obredov, ki se uprizarjajo po mestu ponoči. "Z uporabo telesa kot političnega in estetskega orodja Monroyjevo delo zastavlja zanimiva vprašanja o uprizarjanju ritualov v različnih kulturah," piše v utemeljitvi. Žirija je zaradi umetnikovega raziskovanja prepričana, da bi mu nadaljnje raziskovanje in ukvarjanje z Ljubljano, ki ga omogočata nagrada in rezidenca, več kot koristila.

Bienale lahko ujamete še dober teden dni
Letošnji grafični bienale, naslovljen Kriterij rojstva, je v sodelovanju in koprodukciji s številnimi partnerji ponudil obsežen sklop razstav in dogodkov. Izbor umetnikov za osrednjo bienalsko razstavo, ki je na ogled v MGLC-ju in prenovljeni stavbi Švicarije, so tokrat prepustili umetnikom. Tako so bili zmagovalci zadnjih petih bienalov povabljeni, naj predlagajo po enega umetnika, ki bo sodeloval, ti pa naslednjih pet umetnikov in tako dalje. Proces je obsegal več krogov, končni rezultat je okoli 30 sodelujočih umetnikov. Izhodišče je bila pesem Kriterij rojstva modernističnega avtorja iz 20. stoletja Jurija Detele.

Bienale je podaljšan do 5. novembra, prav danes pa nanj vabijo z dnevom odprtih vrat.