Avenijo sfing so na neki točki opustili in prekril jo je pesek. Prvih osem kipov je pred templjem v Luksorju odkril arheolog Zakaria Ghoneim. Foto: AP
Avenijo sfing so na neki točki opustili in prekril jo je pesek. Prvih osem kipov je pred templjem v Luksorju odkril arheolog Zakaria Ghoneim. Foto: AP
Predsednik Abdel Fatah Al Sisi in minister za turizem in antikvitete Khaled El Enany na otvoritveni slovesnosti. Foto: Reuters
Predsednik Abdel Fatah Al Sisi in minister za turizem in antikvitete Khaled El Enany na otvoritveni slovesnosti. Foto: Reuters

V času novega kraljestva so Egipčani po tej cesti vsako leto prenašali kipe tebanskih božanstev; festival Opet je slavil plodnost in rodovitno porečje Nila. Svečeniki so na ramenih nosili tri svete ladje, na njih pa kipe "tebanske triade" – boga Amona, njegove spremljevalke Mut in njunega sina Honsuja.

Včasih so pot opravili peš po Aveniji sfing, včasih pa z ladjami po Nilu. Festival je lahko trajal nekaj dni ali več tednov (odvisno od vladajočega faraona), končal pa se je s tem, da so kipe prenesli nazaj v Karnak.

Približno 3400 let pozneje se je v četrtek po 2,7 kilometra dolgem odseku ceste sprehodil egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi. Za njegovimi petami se je valila parada faraonskih kočij in več kot 400 nastopajočih v faraonskih oblačilih.

Cesta med starodavnima templjema v Karnaku na severu in Luksorju na jugu, je znana tudi kot "Cesta ovnov" in pa "Avenija sfing": vzdolž poti namreč stoji 1050 kipov sfing z ovnovskimi in človeškimi glavami. Številne med njimi je sicer zob časa najedel do nerazpoznavnosti. Za zdaj so arheologi odkopali 309 kipov, a bodo dela nadaljevali in to številko še povečali, je napovedal Mustafa Al Saghir, generalni direktor arheološkega najdišča v Karnaku.

Od leta 1949, ko so arheologi cesto odkrili, je bila obnavljana že večkrat, nazadnje leta 2017. Foto: AP
Od leta 1949, ko so arheologi cesto odkrili, je bila obnavljana že večkrat, nazadnje leta 2017. Foto: AP

Kdo je cesto gradil?
Tako kot številni staroegipčanski monumenti tudi Avenija sfing še ni razkrila vseh svojih skrivnosti. Stroka se namreč ne strinja okrog tega, kdo je gradnjo sploh začel. Nekateri trdijo, da bi začetki lahko segali v čas vladarice Hačepsut (to je bilo pred 3500 leti), Al Saghir, po drugi plati, pa opozarja, "da na sami cesti niso našli še nobenih arheoloških dokazov, ki bi podprli to trditev".

Obstaja teorija, da je bila cesta zgrajena nekaj stoletij pozneje, v času vladavine Amenhotepa III. To je prav tako nepreverljivo, kajti artefakti, povezani s tem faraonom, so bili ob cesto postavljeni pozneje. Al Saghir dejansko zagovarja teorijo, da je dal Avenijo sfing graditi najrazvpitejši med staroegipčanskimi vladarji – Tutankamon, ki je vladal pred približno tri tisoč leti. "Najstarejši kip ob aveniji je iz časov Tutankamona, ki je dal zgraditi 300 metrov poti od desetega pilona templja v Karnaku pa do vhoda v tempelj Mut."

Obstaja pa konsenz, da je bil levji delež ceste zgrajen pred 2400 leti, v času vladavine kralja Nektaneba I., ustanovitelja 30. in zadnje domače dinastije v starem Egiptu.

V procesu izkopavanja starodavne ceste je bilo treba porušiti nekaj zgradb, tudi mošej in domov, ki so na njeni poti zrasle v zadnjih tisočletjih. Foto: AP
V procesu izkopavanja starodavne ceste je bilo treba porušiti nekaj zgradb, tudi mošej in domov, ki so na njeni poti zrasle v zadnjih tisočletjih. Foto: AP

Šov je namenjen svetu
Turizem je v sodobnem Egiptu pomembna gospodarska panoga, zato država vlaga velike napore v to, da bi nazaj zvabila turiste, ki jih je izgubila zaradi pandemije koronavirusne bolezni. (Če je turizem Egiptu še leta 2019 prinesel 13 milijard dolarjev, je lani ta številka padla na štiri milijarde dolarjev.) Zadnji večji spektakel so organizirali aprila letos, ko so za 22 kraljevih mumij, ki jih je bilo treba preseliti v novozgrajeni Narodni muzej egipčanske civilizacije, pripravili orjaški sprevod.