Telo Centre des monuments nationaux, ki skrbi za javne spomenike, je sicer moralo projekt odobriti, financiran pa ni bil iz javnih sredstev. Foto: AP
Telo Centre des monuments nationaux, ki skrbi za javne spomenike, je sicer moralo projekt odobriti, financiran pa ni bil iz javnih sredstev. Foto: AP
Inženirji in gradbeniki so Slavolok zmage pripravljali od julija: postaviti je bilo treba gradbeni oder, ki tkanino drži stran od površine kipa. Zadnji detajli privezovanja vrvi bodo končani še danes. Foto: EPA
Inženirji in gradbeniki so Slavolok zmage pripravljali od julija: postaviti je bilo treba gradbeni oder, ki tkanino drži stran od površine kipa. Zadnji detajli privezovanja vrvi bodo končani še danes. Foto: EPA

Enega najslavnejših spomenikov na svetu so pretekli konec tedna zavili v 25.000 kvadratnih metrov tkanine, to pa pritrdili s 3000 metri rdeče vrvi. Projekt L’Arc de Triomphe, Wrapped je uresničitev skoraj 60-letnih sanj za Christa in njegovo ženo, Francozinjo Jeanne-Claude, ki sta načrte za to instalacijo prvič pripravila leta 1962, ko sta najela majhno sobo v bližini spomenika.

Umetnika uresničitve svoje vizije sicer nista mogla videti: v Bolgariji rojeni Christo Vladimirov Javacheff je umrl maja lani, njegova žena Jeanne-Claude ‒ skupaj sta ustvarjala pod imenom Christo ‒ pa že leta 2009.

"Načrte, kako bi to bilo videti, sta sicer napravila, vendar nikoli nista predlagala, da bi to dejansko udejanjili, ker sta bila prepričana, da ne bosta nikoli dobila potrebnih dovoljenj," se spominja Christov nečak Vladimir Javacheff. "Ta projekt lahko danes izvedemo brez njega, ker sta že predvidela vsak njegov vizualni in umetniški vidik. Ta projekt je 100-odstotno projekt Christa in Jeanne-Claude. Zelo pomembno je, da upoštevamo vsak detajl iz njunih skic. Če bodo ljudje rekli, da je videti točno tako kot na slikah, nam je uspelo." Zamisel o instalaciji so sicer v Parizu prvič znova oživili leta 2017, ko so mestne oblasti tudi dale dovoljenje za njeno uresničitev.

Po tehnični plati je bilo zavijanje zahteven in dolgotrajen proces, poročajo očividci: delavci so morali blago vsakih nekaj metrov ravnati in pričvrstiti, pri tem pa se niso smeli dotikati samega slavoloka. Foto: EPA
Po tehnični plati je bilo zavijanje zahteven in dolgotrajen proces, poročajo očividci: delavci so morali blago vsakih nekaj metrov ravnati in pričvrstiti, pri tem pa se niso smeli dotikati samega slavoloka. Foto: EPA
Sorodna novica Umrl je Christo, umetnik oblačenja zgradb in skulptur

Živa umetnina
Javacheff, ki je na čelu projekta, je s slavnim stricem začel delati že pri 17 letih. "Trenutno se osredotočamo samo na to, da projekt izpeljemo, čustva pa odlagamo na poznejši čas. To je oblika terapije: osredotočiš se na nekaj, da ne razmišljaš o nečem drugem. Zame je največji izziv to, da Christa ni tukaj. Pogrešam njegovo navdušenje, njegove kritike, njegovo energijo."

Zanj je ključen element instalacije tudi to, da se bodo ljudje lahko okrog slavoloka sprehodili in se ga dotaknili. "To je umetnina, ki živi, diha in se premika z vetrom".

Christova umetnost financira samo sebe
Kot večina Christovih del bo tudi to postavljeno le začasno. Snemati jo bodo začeli že 8. oktobra, popolnoma odstranjena bo do 31. oktobra letos. (Projekt bi sicer morali uresničiti že v približno istem terminu pred enim letom, a so ga zaradi pandemije zamaknili.)

Projekt sicer ni prejel javnih sredstev, saj so ga v celoti financirali s prodajo Christovih risb in kolažev ter makete projekta, ki so nastali v 50. in 60. letih, pa tudi njegovih izvirnih litografij z drugimi motivi.

In kaj vse skupaj pomeni?
In kaj vse skupaj pomeni? "Christo in Jeanne-Claude sta verjela, da njuna umetnost tematizira svobodo. Umetnine nima nihče v lasti, niti onadva. Vsak lahko najde svoj pomen, vsaka interpretacija je pomembna in pravilna," je komentiral umetnikov nečak. Foto: EPA

"Všeč mi je, da sem popolnoma svoboden, popolnoma neracionalen in brez zahteve po utemeljitvi za to, kar rad počnem," je Christo nekoč izjavil o svojem zavračanju štipendij in donacij. "Ne bom se odrekel niti enemu centimetru svobode v zameno za kar koli."

Christova mitologija
Bolgarijo je Christo zapustil v času komunizma leta 1958 in se v domovino nikoli ni vrnil. Leta 1957 se je preselil v Prago, nato na Dunaj, od tam pa v Ženevo. V Parizu je leta 1958 spoznal Jeanne-Claude Denat de Guillebon. Rodila sta se istega dne (13. junija) istega leta (1935) in po njegovih besedah ​​"v istem trenutku", postala sta partnerja v življenju in umetnosti. Prva tri skupna leta sta v new Yorku živela kot nezakonita priseljenca. Med njunimi najbolj znanimi projekti so oblačenje Reichstaga v Berlinu in mostu Pont-Neuf v Parizu ter projekt Vrata v newyorškem Centralnem parku.

Novi projekt ima sicer tudi nasprotnike: Christov prijatelj, arhitekt Carlo Ratti, je pred dnevi v časopisu le Monde objavil kolumno, v kateri poudarja, kako narobe je trošiti take količine blaga v času, ko je modna industrija kriva za ogromno stopnjo izpusta toplogrednih plinov.