Ogledalo si jih je več kot 4,45 milijona obiskovalcev, so izsledke svojih raziskav sporočili iz Statističnega urada RS (Surs).

Muzeji, ustanove z muzejskimi zbirkami in galerije so v letu 2019 hranili malo manj kot osem milijonov predmetov. Foto: BoBo
Muzeji, ustanove z muzejskimi zbirkami in galerije so v letu 2019 hranili malo manj kot osem milijonov predmetov. Foto: BoBo

Vseh razstav, ki so jih postavili v 91 muzejih, ustanovah z muzejskimi zbirkami in galerijah v Sloveniji, si je v letu 2019 ogledalo več kot 2,8 milijona obiskovalcev. V povprečju je to 7700 na dan. Od tega je bilo 30,3 odstotka obiskovalcev tujcev, četrtino obiskovalcev pa so predstavljali otroci in mladina.

Več kot 549.500 brezplačnih vstopnic
Muzeji in galerije so s prodajo vstopnic zaslužili približno 3,9 milijona evrov. Vsak obiskovalec je za ogled razstave plačal povprečno 4,4 evra, a so muzeji in galerije izdali tudi več kot 549.500 brezplačnih vstopnic.

Muzeji, ustanove z muzejskimi zbirkami in galerije so v letu 2019 hranili malo manj kot osem milijonov predmetov. Največ, 40,7 odstotka, je bilo vizualnih oziroma likovnih predmetov. Pripravili so 42.894 različnih delavnic, vodenih ogledov, interaktivnih programov, predavanj, pogovorov in podobnih dogodkov, ki se jih je udeležilo približno 961.000 oseb. Od tega je bilo 56,6 odstotka otrok in mladine.

V vseh 91 muzejih, ustanovah z muzejskimi zbirkami in galerijah, zajetih v raziskavo, je lansko leto delalo 1048 zaposlenih in 2014 zunanjih sodelavcev. Od redno zaposlenih jih je bilo 12,8 odstotka mlajših od 35 let. Odstotek zaposlenih te starosti se vsako leto nekoliko zniža. V letu 2016 jih je bilo 16,4 odstotka, v letu 2017 15,3 odstotka, v 2018 pa 13,8 odstotka.

Med zunanjimi sodelavci je bilo tudi v letu 2019 največ študentov (34 odstotkov), sledili pa so sodelavci z avtorskimi pogodbami (28 odstotkov), prostovoljni delavci in sodelavci s podjemnimi pogodbami (po deset odstotkov) ter samozaposleni v kulturi (okoli devet odstotkov).

Skoraj tretjina vseh prireditev na odrih so bile gledališke predstave, sledile so filmske in video produkcije, nato prireditve, povezane z glasbo. Foto: Peter Giodani/MGL
Skoraj tretjina vseh prireditev na odrih so bile gledališke predstave, sledile so filmske in video produkcije, nato prireditve, povezane z glasbo. Foto: Peter Giodani/MGL

Na odrih kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov v Sloveniji so lani izvedli 24.914 kulturnih prireditev. Približno polovica prireditev je bila rezultat lastne produkcije in koprodukcije, ostale pa so bile prireditve gostujočih ansamblov.

Na odrih je največ gledaliških predstav
Skoraj tretjina vseh prireditev na odrih so bile gledališke predstave, sledile so filmske in video produkcije, nato prireditve, povezane z glasbo. Preostalo so bila predavanja, literarni večeri in okrogle mize, likovne, muzejske in druge razstave ter drugi dodatni oziroma spremljevalni dogodki.

Vse prireditve so skupaj pritegnile 4.453.642 obiskovalcev, vsaka pa povprečno 179. Število obiskovalcev na odrsko prireditev je bilo najvišje pri koncertih s popularno in zabavno glasbo ter šansoni, sledile so operne predstave in balet.

Brezplačnih prireditev je bilo lani 5357 ali nekaj več kot 21 odstotkov vseh. Sicer so obravnavane ustanove z vstopninami za prireditve iztržile približno 16,3 milijona evrov. V povprečju je vstopnica stala deset evrov.

Največ je bilo glasbenih in plesnih, sledili so gledališki in filmski festivali. Foto: BoBo
Največ je bilo glasbenih in plesnih, sledili so gledališki in filmski festivali. Foto: BoBo

Kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove, zajeti v raziskavo, so v letu 2019 organizirali tudi 237 festivalov. Največ je bilo glasbenih in plesnih, sledili so gledališki in filmski festivali.

V omenjenih ustanovah je bilo redno zaposlenih 2618 oseb, 13.319 je bilo zunanjih sodelavcev. Med redno zaposlenimi je bilo 17 odstotkov mlajših od 35 let. Med zunanjimi sodelavci je bilo največ prostovoljnih, neplačanih delavcev (28,5 odstotka), sledili so sodelavci z avtorskimi pogodbami (23,4 odstotka), samozaposleni v kulturi (21,2 odstotka), študenti (13,7 odstotka). Ti deleži se v zadnjih letih bistveno ne spreminjajo, še poroča Surs.