Začeli so se Gregorčičevi dnevi. Foto: BoBo
Začeli so se Gregorčičevi dnevi. Foto: BoBo

11. Gregorčičevi dnevi se bodo konec tedna začeli na Kobariškem in Goriškem. Zaradi epidemije covida-19 bo dogajanje nekoliko okrnjeno.

Program Gregorčičevih dnevov bo v četrtek uvedlo tradicionalno branje poezije t. i. goriškega slavčka. Prireditev pripravljajo dijaki Šolskega centra Nova Gorica. V okviru letošnjih dnevov bodo predstavili nekaj doslej neznanih dokumentov o Simonu Gregorčiču.

V petek se bodo pesniku poklonili z obiskom njegovega groba in položitvijo cvetja v Libušnjah. Za kratek kulturni program bodo poskrbeli učenci iz Osnovne šole Smast, podružnične šole Osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid.

O Gregorčiču kot vizionarju
Osrednji del prireditve pripravljajo v četrtek, 21. oktobra, v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici, ko bo na predavanju Megi Rožič spregovorila o Gregorčiču kot vizionarju, kot ga je videl pred kratkim pokojni Zoran Božič. Za recital Gregorčičevih pesmi bodo poskrbeli člani Goriškega literarnega kluba GOvoRICA, kii bodo pripravili tudi predstavitev literarnega glasila GOvoRIŠKI zapisi, na ogled bo tudi krajši film ob deseti obletnici kluba.

Simon Gregorčič se je rodil 15.oktobra 1844 na Vrsnem blizu Kobarida. Bil je duhovnik in že v času svojega življenja zelo priljubljen pesnik. Ustvarjal je v obdobju med romantiko in realizmom, pisal pa domovinske, ljubezenske, pripovedne in izpovedne pesmi.

Pisanju lirike se je posvečal že kot dijak
Svojo poezijo je Gregorčič objavil v štirih zvezkih Poezij. Največji uspeh so doživele Poezije 1, ki so izšle leta 1882. Pisanju domovinske lirike se je posvečal že kot dijak, njegova poezija pa je kmalu pokazala razkol med zavezanostjo duhovništvu in željo po posvetnem življenju.

Gregorčič je veljal za narodno zelo zavednega in tudi v političnih pogledih naprednega literata. Kot tak se je izkazal tudi v naslednjih zvezkih Poezij, ki pa so izkazovali postopno usihanje Gregorčičevega pesniškega zanosa.

Najbolj znane Gregorčičeve pesmi so Soči, Človeka nikar!, V pepelnični noči, Oj z Bogom, ti planinski svet!, Lovorika na grob možu.

Umrl je 24. novembra 1906 v Gorici, pokopan pa je pri cerkvi svetega Lovrenca v vasi Smast blizu svojega rojstnega kraja.