Razstava bo na ogled od 21. maja pa do 5. septembra. Foto: Jaka Babnik
Razstava bo na ogled od 21. maja pa do 5. septembra. Foto: Jaka Babnik
Manca Ahlin in Aleksij Kobal, Navzkrižja dilem. 2021Foto: Jaka Babnik
Manca Ahlin in Aleksij Kobal, Navzkrižja dilem. 2021Foto: Jaka Babnik

V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki bodo ob 19.00 odprli razstavo Navzkrižja dilem slikarja Aleksija Kobala in oblikovalke Mance Ahlin. Njuna razstava bo v nekdanji samostanski cerkvi vzpostavila celosten ambient in se osredotočila na univerzalna vprašanja o neskončnosti in cikličnosti.

Skupno delo združuje na videz popolnoma različen pristop obeh umetnikov v koherentno likovno celoto, ki občinstvo nagovarja na vizualni in metafizični ravni, je razstavo Navzkrižja dilem ocenil kustos Miha Colner.

Tandem se je pri ustvarjanju kolektivnega dela sicer navezal na večplastne pomene pojavov oziroma objektov, "kot so Möbiusov trak, torus in uroboros". S pomočjo teh motivov in oblik pa želi z vizualnimi sredstvi obravnavati nekatere temeljne dileme sodobne globalne civilizacije, kot so meje človeškega dojemanja sveta, cikličnost zgodovine, družbenih razmerij in etičnih konsenzov ter eksistenčna vprašanja o svobodi in demokraciji.

"Zgodovina človeške vrste se stalno ponavlja, saj svet in družba nenehno napredujeta, hkrati pa se vedno znova vračata na lastne izhodiščne točke. Möbiusov trak zaradi svoje specifične oblike že več kot stoletje predstavlja svojstveno znanstveno in filozofsko zagonetko. V sebi namreč skriva številne absurde zahodne civilizacije v času njenega zatona, ki je premo-sorazmeren z razkrajanjem kohezivne družbe in nadomeščanjem družbenih odnosov s transakcijskimi," je še zapisal Colner.

Ahlin in Kobal se navezujeta na idejo o cikličnosti družbe in vsega zemeljskega. Če se zgodovina pregovorno ves čas ponavlja, se družba vedno znova vrti okoli istih vprašanj. Zato je ne nazadnje lahko Möbiusov trak tudi metafora delovanja sodobne, globalno povezane družbe, ki se v obilici informacij in impulzov vseeno ni dodatno demokratizirala. Foto: Jaka Babnik
Ahlin in Kobal se navezujeta na idejo o cikličnosti družbe in vsega zemeljskega. Če se zgodovina pregovorno ves čas ponavlja, se družba vedno znova vrti okoli istih vprašanj. Zato je ne nazadnje lahko Möbiusov trak tudi metafora delovanja sodobne, globalno povezane družbe, ki se v obilici informacij in impulzov vseeno ni dodatno demokratizirala. Foto: Jaka Babnik

Uroboros je prispodoba kače, ki žre svoj rep, kar se mi zdi odlična prispodoba iluzorične predpostavke blagostanja, ki ji pravimo ekonomija. Njena temeljna resnica se namreč ne izkazuje v gospodarski uspešnosti, pač v izkoriščanju naravnih virov in surovin, kakor tudi človeka po človeku. To neskladno ravnovesje nas zato sili v reciklažo vsega, kar proizvedemo, in tudi zaradi tega se ne more zgoditi nič pretresljivo novega.

Aleksij Kobal

Že od renesanse ujeti v cikle
Möbiusov trak je za Kobala predvsem metafora delovanja sodobne, globalno povezane družbe, kjer se "bliskovito razvija predvsem tehnologija, ki preusmerja našo izkušnjo in zmožnost. Če so naši telefoni pametni in si zapomnijo stvari namesto nas, potem lahko našo pozornost preusmerjajo tja, kamor si želi korporativni kapital. Njegov namen pa ni plemenitenje, pač pa plenjenje. Morda prav zaradi tega, kakor pravi ena izmed teorij, človeštvo v zahodnem svetu od renesanse naprej, ko so se cehovske delavnice prvič tržno oblikovale, v duhovnem smislu ni več napredovalo. Kakor da bi se pred petsto leti znašli v perspektivi in se prvič zares ovedeli v zrcalu. V njem smo obstali kot avtoerotična podoba Narcisa."

Aleksij Kobal se je rodil leta 1962. Kot vizualni umetnik, pogosto pa tudi na področjih literature in glasbe, ustvarja na presečišču medijev in disciplin. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je kot slikar diplomiral leta 1986, magistriral je leta 1993. Samostojno razstavlja od leta 1987, njegova likovna dela pa so v številnih zbirkah širšega mednarodnega območja. Med letoma 2003 in 2007 je bil član skupine The Stroj, leta 2009 je izšel njegov knjižni prvenec Glas. Živi in deluje v Ljubljani.

Manca Ahlin se je rodila leta 1977. Diplomirala je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, je umetnica, ki deluje na področju oblikovanja, arhitekture in umetne obrti. Pri svojem delu povezuje tradicionalno čipkarstvo, oblikovanje in arhitekturo, kar ji je tudi prineslo širšo mednarodno prepoznavnost. Živi in deluje med Ljubljano in New Yorkom.