France Kralj: Smrt genija (1921). Foto: Galerija Božidarja Jakca/Boris Gaberščik
France Kralj: Smrt genija (1921). Foto: Galerija Božidarja Jakca/Boris Gaberščik
Slogovni razvoj Toneta Kralja sledi od secesije prek ekspresionizma, nove stvarnosti do t. i. monumentalnega realizma v letih po drugi svetovni vojni. Foto: Arhiv RTV SLO
Galerija Božidar Jakac
Mednarodno likovno razstavo 'Obrazi ekspresionizma - Odtisi duha' so postavili v novih razstavnih prostorih Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Foto: BoBo
Obrazi ekspresionizma v Kostanjevici na Krki

Razstava, ki vključuje likovna dela nemških, čeških in slovenskih ekspresionistov, je po besedah direktorja kostanjeviške galerije in sokustosa razstave Gorana Milovanovića prvi poskus umeščanja slovenskega ekspresionizma v srednjeevropski okvir. Izbor temelji na likovnih delih iz kostanjeviške galerije, ki je več desetletij zbirala gradivo in postala žarišče slovenskega ekspresionizma.

Univerzalnost tipične motivike in idej
Ekspresionizem, ki je izvorno germanska usmeritev, osredotočena na duhovnost, čustva in etično zahtevo po novem človeku, je v Slovenijo prihajal iz Prage, ki je kot slovanska prestolnica po prvi svetovni vojni nadomestila secesijski Dunaj in postala študijski center za mlado generacijo ustvarjalcev, prizorišče pestrega družabnega življenja ter izhodišče za obisk mest, kot sta Dresden in Berlin.

Izmed slovenskih del Milanović izpostavlja predvsem stalne zbirke Franceta in Toneta Kralja ter Božidarja Jakca. K najpomembnejšim na razstavi zastopanim imenom je treba prišteti še Vena Pilona ter brata Nandeta in Draga Vidmarja, ki sta ustvarila grafike pod vplivom nemškega ekspresionizma. Na ogled bodo tudi slikarska, grafična in kiparska dela drugih slovenskih predstavnikov, ki z vidika slogovne ubranosti narekujejo ton celotne razstave.

Kot je povedal sokustos razstave Robert Simonišek, so slovenska, nemška in češka dela razvrstili po motiviki, razstavna zasnova pa "sugerira na univerzalnost tipične motivike in idej, značilnih za srednjeevropski milje v času ekspresionizma". Stvaritve iz prelomnega in kriznega obdobja evropske zgodovine zrcalijo bivanjsko razklanost in hrepenenje modernega človeka.

Nemški in češki zastavonoše ekspresionizma
Od nemških bodo zastopana dela družbeno angažirane umetnice Käthe Kollwitz in članov pionirske skupine Die Brücke (slov. Most), Ernsta Ludwiga Kirchnerja, Emila Noldeja, Karla Schmidta-Rottluffa in Maxa Pechsteina.

Pri osrednjih čeških predstavnikih je poudarek na skupini Osma (slov. Osmerica) - člana katere sta bila tudi Emil Filla in Bohumil Kubišta -, ki je svojo estetiko izoblikovala pod vplivi Norvežana Edvarda Muncha, kubizma in nemškega ekspresionizma.

Šopek sodelujočih umetnostnih ustanov
Kot je omenjeno uvodoma, so razstavo postavili s sodelovanjem češkega muzeja Galerie Stredočeskeho kraje iz Kutne Hore. Poleg del iz kostanjeviške in češke zbirke bodo predstavili dela iz nemških ustanov Institut für Auslandsbeziehungen iz Stuttgarta, Kupferstich-Kabinett, Staatliche Kunstsammlungen iz Dresdna in Kunstforum Ostdeutsche Galerie iz Regensburga. Na ogled pa so tudi dela iz Moderne galerije, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Nacionalne in vseučiliščne knjižnice v Zagrebu, Pilonove galerije, Umetnostne galerije Maribor in iz zasebnih zbirk.

Ob razstavi so izdali obsežen slovensko-nemški katalog, v katerem strokovnjaki problematiko ekspresionizma kot heterogene usmeritve in stanja duha vežejo na svoja umetnostnozgodovinska in literarnozgodovinska raziskovalna področja.

Kostanjeviško osrednjo razstavo tega leta bo drevi ob 19. uri odprl minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Tone Peršak. Dogodek bo spremljal recital literarnih odlomkov v izvedbi dramskega igralca Jerneja Gašperina. Razstava Obrazi ekspresionizma - Odtisi duha bo na ogled do 20. septembra.

Spodaj si lahko ogledate fotografije novega razstaviščnega prostora Galerije Božidar Jakac, v katerem so dela na ogled.

Obrazi ekspresionizma v Kostanjevici na Krki