Največja slovenska humanitarna organizacija Rdeči križ vse bolj tone v dolgovih. Foto: MMC RTV SLO
Največja slovenska humanitarna organizacija Rdeči križ vse bolj tone v dolgovih. Foto: MMC RTV SLO
Bodo rdeče številke za Rdeči križ usodne?

Rdeči križ vse bolj tone v dolgovih. Samo v zadnjih treh letih so jih pridelali za več milijonov evrov.

A to po mnenju poznavalcev ni največja težava. Zaradi spornih sprememb statuta, ki jemlje avtonomijo območnim združenjem, grozi humanitarni organizaciji resen razkol.

RSK je za posojilo za milijon evrov zastavil dobra dva hektarja veliko parcelo s pogledom na morje
Izpis iz zemljiške knjige


»Naj mi kdo pove, kako je mogoče, da smo s svojimi žulji v dolgih desetletjih s prostovoljnim delom ustvarili milijonske izgube?« se sprašuje ena od prostovoljk Rdečega križa, ki želi ostati anonimna. Rdeči križ Slovenije (RKS) je leta 2010 pridelal dobrih 673.000 evrov izgube, leto pozneje, dober milijon, globoko v rdečih številkah pa je ostal tudi v letu 2012. Ob vsem navedenem so v zadnjih treh letih najeli še za tri milijone bančnih posojil za poplačilo gradnje hotela Arija, ki ga je gradil propadli Vegrad. Vodstvo Rdečega križa je posluh za svoje finančne potrebe našlo pri banki Unicredit, ki je odobrila posojila na podlagi hipotek na več zanimivih zemljiščih nad Ankaranom s pogledom na morje.


Kaj bo s kohezijskimi sredstvi?
Pri projektu gradnje hotela Arija na Debelem rtiču si je vodstvo pridobilo tudi nekaj več kot 3 milijone evropskega denarja, a je ta danes zaradi več hudih nepravilnosti pri izvedbi projekta pod vprašajem. Na ministrstvu za gospodarstvo so ugotovili, da Rdeči križ ni dosegel zastavljenih ciljev v projektni vlogi. Namesto 105 ležišč jih je v hotelu zagotovil le 68. Za izbor izvajalca gradbenih del je vodstvo RKS pripravilo kar dva razpisa, iz česar izhaja, kot ugotavljajo na ministrstvu, da je bil prilagojen potrebam potrditve projekta.

Pri podrobnem pregledu naložbe je prišlo na dan, da je odpravo napak RKS zaupal drugim izvajalcem in tako neupravičeno podvojil stroške. Zaradi vsega naštetega so na gospodarskem ministrstvu pogodbo zamrznili, organom pregona pa so prijavili sum storitve kaznivega dejanja. »Pogodba z RKS bo zamrznjena do razjasnitve okoliščin, ki so sprožile prijavo suma storitve kaznivega dejanja,« so nam še sporočili z ministrstva.
Da je RKS projekt gradnje hotela Arija vodil precej po domače, potrjuje tudi Alojaz Unetič, nekdanji nadzornik gradbenih del, ki se je z RKS-om razšel še pred dokončanjem projekta. »Imam dokumente, iz katerih jasno izhaja, da sta tako predsednik RKS-a Franc Košir kot nekdanji generalni sekretar Janez Pezelj vedela, da je bančna garancija potekla, in se sprašujem, zakaj takrat nista zaustavila nadaljnjih izplačil Vegradu? Mislite, da so tukaj bila naključja? Sprva sem temu verjel, danes temu na verjamem več,« je kritičen Unetič, ki se je v navzkrižnem ognju z vodstvom RKS-a tudi znašel med ovadenimi.

Opeharjeni podizvajalci
Zaradi zapadlih bančnih garancij je brez denarja ostalo tudi več Vegradovih podizvajalcev, ki zdaj pravico iščejo na sodišču. »Na objektu RKS-a sem imel čez izvedbo električnih inštalacij. Dolgujejo mi več kot 800.000 evrov. Žalostno je, da se to dogaja v taki instituciji, ki naj bi služila drugim namenom kot pa početju takih svinjarij, kot so si jih privoščili v preteklosti in jih še počnejo,« pravi Darko Viler iz podjetja Radiel, ki si zdaj že več let prizadeva svoj denar izterjati prek sodišča.

Zgodbam o opeharjenih podizvajalcih pritrjuje tudi Unetič. »Zanimiv je primer dobavitelja opreme za zdravstvo. Z glavnim dobaviteljem opreme GPG-jem je imel podpisano cesijsko pogodbo za obračunsko vrednost opreme. Ko je to cesijsko pogodbo predložil na RKS, da jo podpišejo in ustrezen znesek iz plačila GPG-ju nakažejo njemu, tega niso storili, pozneje so GPG-ju nakazali ves znesek, GPG je ostal temu dobavitelju dolžan in šel v stečaj.«

Na delu tudi KPK in kriminalisti
Postavlja se vprašanje, ali je ustvarjeno finančno brezno posledica malomarnega dela, neznanja ali namernega oškodovanja organizacije. Poslovanje RKS-a že dalj časa zaposluje tudi kriminaliste. Del obremenilnih dokazov je že romal na tožilstvo, a primera še zdaleč niso zaprli. »Preiskava se je nanašala na del poslovanja Rdečega križa, in sicer na škodo navedene organizacije,« so nam pred časom sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Potrdili so tudi, da so vsi sumi kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. S stranpotmi na RKS-u se v kar petih vsebinsko ločenih primerih ukvarja tudi komisija za preprečevanje korupcije.

Območna združenja RK-ja na škrge
Rdeče številke krovne organizacije vse bolj čutijo tudi posamična območna združenja Rdečega križa (OZRK). »Vse manj je denarja, pa tudi število prehranskih paketov še zdaleč ne zadošča potrebam naših občanov. Na žalost smo prepuščeni samemu sebi. Vsako leto se pogajamo z občino, koliko denarja nam bo namenila, da bi lahko olajšali stisko tistim, ki so pomoči najbolj potrebni,« pravi Vlado Ostruška iz OZRK-ja Izola. V tem pogledu kot pravi, nikakor ne razume obnašanje vodstva RKS-a, ki snuje nove in nove sanacijske programe, ki pa že v naprej predvidevajo izgubo. »Glavni problem predstavlja nesrečni hotel Arija, ki je vreča brez dna. Minus je po svoje logičen. Sprašujem se, kako naj se nekdo, ki se ukvarja s humanitarnim organiziranjem, obenem spozna tudi na hotelirsko dejavnost? Kaj takega se lahko gremo očitno samo v Sloveniji.«

Kako utišati upornike?
V začetku letošnjega leta je vodstvo RKS na naslove posamičnih OZRK-jev (teh je v Sloveniji 56) poslalo zahtevo za prilagoditev statutov. Pri imenovanju predsednika in sekretarja posameznega OZRK-ja, bi po novem moral dati soglasje tudi RKS. Velika večina se je zahtevi centrale nameravala prilagoditi brez odpora, a se je pri potrjevanju statutov zataknilo na upravnih enotah, kjer so odkrili, da so novi popravljeni statuti v navzkrižju z zakonodajo. Na to so opozorili tudi na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). »Za imenovanje sekretarja ni potrebno soglasje zveze društev, v katero je društvo včlanjeno, oziroma je to celo v nasprotju z Zakonom o društvih, saj bi bilo s tem kršeno osnovno načelo društva – načelo samostojnosti.«

A v vodstvu RKS-a se očitno še vedno ne dajo. Predsednik RKS-a Franc Košir je upornikom najprej dal ultimat, nato pa zagrozil tudi z disciplinskimi postopki. Na grožnje so se najostreje odzvali v OZRK-ju Ljubljana, kjer zaradi zavajanja in naklepnega kršenja zakonov zahtevajo glasovanje o nezaupnici predsedniku RKS-a Francu Koširju in generalnemu sekretarju Danijelu Starmanu. Obenem zaradi prikrivanja mnenja MNZ-ja zahtevajo tudi odpoved delovnega razmerja pravnici RKS-a in razrešitev statutarne komisije RKS-a. »Ali se komu zdi čudno, da ima vodstvo RKS-a tako avtokratsko ciničen odnos do območnih združenj?« se v internem pismu vodstvu RKS-a in drugim območnim organizacijam po Sloveniji sprašujejo v OZRK-ju Ljubljana. »Pri vsej zgodbi gre za to, da se želijo znebiti tistih, ki opozarjamo na nepravilnosti,« pa dodaja Vlado Ostrouška iz OZRK-ja Izola.

»Ne vidim razlogov za odstop«
Po dolgem čakanju so nam na številna vprašanja skopo odgovorili tudi iz RKS-a. Odločno so zanikali, da bi si v organizaciji, tako kot trdijo nekateri, načrtno prizadevali za negativen poslovni izid in tako posredno omogočili odprodajo hotela Arija in razprodajo zanimivih parcel s pogledom na morje. Na vprašanje o zahtevah glede odstopa je generalni sekretar RKS-a Danijel Starman, zapisal: »Ne razmišljam o odstopu in ne vidim razlogov za odstop.« Predsednik RKS Franc Košir se na naša vprašanja ni odzval.

Bodo rdeče številke za Rdeči križ usodne?