Občinski akti na območju samostana predvidevajo sakralno, kulturno in izobraževalno rabo. Foto: BoBo
Občinski akti na območju samostana predvidevajo sakralno, kulturno in izobraževalno rabo. Foto: BoBo

Z občine so sporočili, da so se o možnosti podaritve samostana začeli dogovarjati pred enim letom. Uršulinke so namreč želele, da bi tam opravljali dejavnosti, ki bi bile v korist lokalni skupnosti.

Predvidoma v prihodnjih mesecih bo kamniški župan imenoval komisijo, ki bo pregledala prostorske in druge možnosti, zbrala predloge zainteresirane javnosti in oblikovala ustrezen predlog glede nadaljnje uporabe objekta. Kamniška občina se je zavezala, da bo stavbo uporabljala dosedanji zgodovini primerno. Prostorski akti občine sicer na območju samostana dopuščajo sakralno, kulturno in izobraževalno rabo.

Kljub danes podpisani darilni pogodbi med uršulinkami in občino pa se bo primopredaja zgodila 30. septembra, ko bo občina postala polnopravna lastnica in posestnica samostana, so še sporočili s kamniške občine.

Novega lastnika iskale več kot 15 let
Polovica samostana v Mekinjah je bila prazna od leta 2000, ko se je odselil depo Narodne in univerzitetne knjižnice. Ker uršulinke niso imele niti denarja niti potrebe, da bi ta del samostana obnovile zase, so več let iskale možnosti za njegovo prodajo ali oddajo.

Zgradba iz leta 1300, ki je bila večkrat predelana in dozidana, je najstarejši samostan sester klaris na Kranjskem. Cesar Jožef je samostan v drugi polovici 18. stoletja ukinil in od takrat je zamenjal več lastnikov. Uršulinke so ga kupile leta 1902 in v njem odprle ljudsko šolo. Po drugi svetovni vojni je v stavbi poleg redovnic bivalo in imelo svoje prostore več posameznikov in ustanov.

Do septembra lani so uršulinke uporabljale slabo četrtino samostana, ki so ga dobile vrnjenega v naravi v začetku 90. let po denacionalizaciji. Vmes so obnovile streho, v samostanu so pred 14 leti uredile Marijin dom, v katerem so potekale duhovne vaje.