V skladu z ikonografsko zasnovo poslikav cerkvenih prostorov tistega časa krasi severno steno poklon svetih treh kraljev, ki so ob sprevodu številnih figur namenjeni k Mariji z detetom na prestolu. Foto: Arhiv RTV SLO
Gradišče pri Divači
Freske na Gradišču pri Divači spadajo med najpomembnejše spomenike poznosrednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem. Foto: Arhiv RTV SLO
Gradišče pri Divači
Nujne sanacije strehe naj bi se lotili spomladi, vendar bo potrebna celovitejša obnova. Foto: Arhiv RTV SLO

Pravzaprav je zato v nevarnosti celotna enoladijska gotska cerkev sv. Helene, ki je zato potrebna nujnih sanacijskih posegov. Teh naj bi se lotili spomladi, je za TV Dnevnik poročala Irena Cunja.

Zaradi pritiska kamnite cerkve popuščajo zidovi, posledično pa so v nevarnosti tudi freske, ki jih je okoli leta 1490 poslikal slikar, ki je tedaj deloval na območju Istre, Janez iz Kastva. To je tisti mojster, s katerim se je Tomić Vrhović, župnik na Kubedu, pogodil, da poslika podružnično cerkev v Hrastovljah, ki velja danes za eno najceloviteje ohranjenih stenskih poslikav srednjega veka pri nas. Kljub pomembnemu delu, ki je za Janezom ostalo, o njem ne vemo veliko. Izpričan je le v podpisu ene izmed hrastovskih fresk "de...magister Johannes de Kastua pinxit". Poleg dela poslikav v Hrastovljah in podružnične cerkve Gradišča pri Divači mu stroka pripisuje še poslikavo cerkve sv. Jakoba v Barbanu in sv. Helene v Podpeči.

S podobo ptiča klavžarja
Ladijske stene Gradišča krasita med drugim prizora pohod in poklon sv. kraljev. Tega spremljajo številne slovesno oblečene figure in okrašeni konji, ki veliko povedo tudi o grajskem blišču časa, v katerem je freska nastala. Prizor spremljajo številni basenski prizori, med drugim divji mož z medvedom, pa Ezopova basen o lisici in štorklji. Posebnost pa je podoba ptiča klavžarja, ki je bil po besedah domačina z Gradišča Branka Cerkvenika tedaj v teh krajih razširjena ptica, a so jo zaradi krasnega perja in okusnega mesa na tem območju iztrebili.

Gre za enega najpomembnejših spomenikov srednjeveške umetnosti pri nas, poslikave pa so pomemben prispevek domačih mojstrov v zakladnico evropske regionalne umetnosti.

Sanacija strehe ne bo dovolj
Kamnito streho na cerkvici sv. Helene so pod nadzorom spomeniškega varstva obnovili že dvakrat. Z leti pa je za zidove postala pretežka. "Na eno cementno ploščo še drugo ploščo in ni bilo prave povezave, bojimo se oziroma se tudi opazi, da se stene odpirajo," je za Televizijo Slovenija povedal Cerkvenik. Lani je to ugotovila tudi spomeniška stroka, zato je predlagala, da se zidovi povežejo. Vgradnja treh prečnih vezi bo stala 10.000 evrov, večino denarja bo zagotovila občina Divača.

Kot pove županja Občine Divača Alenka Štrucl Dovgan, ima občina za obnovo cerkva namenjenih 13.000 evrov. "To je iz sklada, s katerim tudi vlada dopušča, da lahko občina financira cerkvene objekte, če so vpisani kot kulturna dediščina."

Vendar sanacija strehe ne bo dovolj; zaradi pritiska nastajajo razpoke, zidovi so deformirani. Potreben bo temeljitejši poseg. Po besedah župnika iz Lokve Slavka Obeda si obetajo, da bi dobili kaj sredstev iz države, saj gre za veliko naložbo. Kdaj bodo cerkev lahko dejansko ustrezno sanirali, po poročanju TV Slovenija ne ve nihče.