Na vprašanje o ptujski kadrovski hobotnici je kandidat Štefan Čelan zanikal, da bi do službe pomagal sorodnici. "Kar se tiče politikov, je najbolje, da svoje sorodnike izvozimo na Mars, ker – kjer koli že so v službi – nekdo sestavi nekakšno hobotnico, to je smešno," je dejal.

Rajko Fajt je kot ravnatelj odgovarjal na vprašanje, kako to, da na njegovi šoli uči žena kandidata Čelana. Pojasnil je, da je reorganizacija delavcev potekala že pred nastopom njegovega mandata. "Če bi bila tako dobro povezana, potem ne bi tukaj stala drug ob drugem," je pojasnil Fajt.

Potegovali ste se za poslanko, ni vam uspelo, zakaj mislite, da vam bo uspelo kot županji? "Volivci bodo odločili, menim, da sem z dozdajšnjim delom dokazala, da zmorem, da znam prisluhniti in voditi dialog, predvsem pa znam sodelovati," je odgovorila kandidatka Nuška Gajšek.

Janez Rožmarin je v uvodu dejal: "Odkar sem v mestnem svetu, spremljam razvoj Ptuja, veliko je še pred nami, zato sem se odločil, da kandidiram." Rožmarin sicer meni, da je treba takoj urediti arheološki muzej in približati zgodovinske posebnosti Ptuja turistom.

Oživitev mestnega jedra
Rešitev za oživitev mestnega jedra Gajškova vidi v obnovi fasad, ustanovitvi marketinga za središče mesta, ki bo koordiniral vsebine in ponudnike pripeljal v mesto. "Če se je lahko obnovil center Ljubljane, se lahko prenovi tudi center Ptuja," je dejal Andrej Čuš, ki predlaga tudi, da bi na tržnici postavili vinsko fontano. Robert Križanič je prepričan, da bi glede vlaganja v mestno jedro morala občina pomagati posameznikom in podjetjem.

Sečnja dreves in obnova tržnice
Zakaj niste protestirali proti sečnji dreves? "Nikoli se ne zavzemamo za rušenje, zavzemamo se za čim več zelenih površin v mestu," je odvrnil Križanič. Začeti je treba nadgrajevati zakonodajo o varovanju kulturne dediščine, občinski odloki na Ptuju so preveč nedorečeni in si jih vsak lahko razlaga po svoje, je opozoril. Križanič je prepričan, da bi glede vlaganja v mestno jedro morala občina pomagati posameznikom in podjetjem. Tržnica mora ostati namenjena osnovni dejavnosti, je prepričan Križanič. "Biti mora center mesta, dogajanja in umetniški izdelek," je dodal.

"Izhajam iz ljudske iniciative, ki je nasprotovala sečnji dreves. Obnova tržnice ni bila potrebna, izgubili bomo dragulj," je prepričan Igor Majnik. Majnik, ki je nasprotoval sečnji dreves, je dejal, da projekta, čeprav je slab, ni več mogoče ustaviti. "Svinjarija je, da je za ta projekt bilo potrebnih vsega 11 glasov od 29 svetnikov," je pristavil in dodal, da je v projektu "ukradenih dva milijona evrov", zato je treba ceno znižati in zamenjati gradbeno podjetje.

Gorazd Orešek je na vprašanje, zakaj je dovolil, da so ob tržnici v mestu padla drevesa, dejal, da je takoj, ko se je pojavila iniciativa za ohranitev dreves, pojasnil, da bo sedem dreves nadomeščenih s 14. Ko so drevesa podrli, so bila votla in so predstavljala nevarnost, je pojasnil. "Ko se je odlomila veja na kostanju, je skoraj poškodovala otroka, takrat je bila moja odločitev dokončna," je pojasnil Orešek. Po njegovih besedah je obnova tržnice samo začetek revitalizacije mestnega jedra, saj želi nadaljevati obnovo vse do obrežja Drave. Meni tudi, da je treba sprejeti odlok glede tega, kako naj bodo videti pročelja in vitrine v pritličjih v starem mestnem jedru. Orešek je pojasnil še, da se je gradnja tržnice podražila zaradi vseh stroškov, ki so dodatno nastali zaradi projektne dokumentacije in arheoloških izkopavanj.

Nekdo si želi kupiti vrečo krompirja, jo bo lahko in kje bo pustil avtomobil? "Tržnica je ogledalo vsakega mesta, prepričan sem, da bomo na njej lahko kupili tudi vrečo krompirja, verjetno bomo morali urediti tudi dodaten ulični prevoz," je na novinarkino vprašanje odgovoril Rožmarin.

Dve tretjini mesta sta bodisi tlakovani bodisi pozidani, od Zelenih bi pričakovali, da bijete plat zvona. "Zavzemam se za ozelenitev mesta, na soočenjih sem tudi že povedal, če bo kje kakšno drevo treba posekati, ga bomo nadomestili vsaj z dvema ali tremi novimi," je odgovoril Čuš.

Glasovali ste proti dodatnemu denarju za tržnico, ali nasprotujete projektu? "Mi kot žitnica Slovenije tržnico moramo imeti, a zastavljena mora biti tako, da bomo lahko kupovali vreče, ne pa zgolj vrečke, pod tržnico mora biti urejena parkirna hiša," je na pomanjkanje parkirišč opozoril Čelan.

Turizem in arheološka zapuščina Ptuja
Arheološka zapuščina Ptuja je v depojih že sedem let. Fajt meni, da bi morali najprej sanirati nastalo škodo, saj v depojih npr. že propadajo leseni opaži, hkrati je prepričan, da bi v dominikanskem samostanu lahko razstavili vsaj del eksponatov. Orešek je poudaril, da občina nima denarja za celovito rešitev problematike, spomnil pa je, da je po Expu v Milanu predlagal, da bi tamkajšnji paviljon postavili na desnem bregu Drave in v njem razstavili nekaj arheoloških eksponatov, a je bil njegov predlog na občini zavrnjen. Gajškova je na Ptuj že povabila kulturnega ministra Prešička, ki je po njenih besedah izkazal zanimanje za državno pomoč pri financiranju ureditve ptujske arheološke zapuščine.

Križanič je dejal, da je Ptuj svetovna destinacija, saj primerljiva mesta po svetu cvetijo od turizma. "Ptuj mora postati brand, znamka," meni in dodaja, da je mesto treba globalno pozicionirati. Dokl je pripomnil, da je pri razvoju turizma treba spodbuditi tudi občane in jih pozvati, naj v ta namen oddajajo tudi svoje nepremičnine. Majnik pa je prepričan, da prednost Ptuja ni v industriji, ampak v arheologiji in turizmu. A tega ne more voditi župan, je dejal, za to so odgovorni direktorji pristojnih zavodov, župan pa jim mora pri delu nuditi vso podporo.

Kako do ptujske urgence?
"Potrebujemo skupino pritiska, ki bo šla v Ljubljano, in ne bo odstopila od tega, kar je bilo obljubljeno v prejšnjem mandatu," je bila odločna Gajškova, da je treba neizprosno vztrajati pri obljubi prejšnje vlade, da bo Ptuj dobil svojo urgenco.

Fajt je nadaljeval, da se boji, da se bo urgenca "gradila s figo v žepu" in da se bo podobno kot pri projektu tržnice vse samo dražilo. Čelan pa je opozoril, da je treba vse sile vložiti v to, da ptujska bolnišnica obdrži regionalni status.

Križanič je opozoril na tipično težavo, da lokalna skupnost ni usklajena in ne nastopa skupaj nasproti državi. "Pri urgenci moramo stopiti skupaj, Ptuj mora postati regionalno središče," je nadaljeval.

Ptuj je naravno regijsko središče spodnjega Podravja, Ptujčani pa si zaslužijo enakopravno oskrbo tako kot vsi drugi Slovenci, je sklenil Orešek. "Urgentni center zagotovo bo, treba je le pritisniti na vlado," je dodal.

Majnik je opozoril, da so se na Ptuju projekta urgence lotili na "nezaslišan način". "Če bi bil jaz minister, nas sploh ne bi sprejel, ne vemo, kaj bomo delali, rešiti moramo pri sebi, kaj bomo gradili in za kakšno ceno," je poudaril, da sploh ni nič dorečenega.

Južna obvoznica
Na vprašanje, ali Ptuj potrebuje obvoznico, tudi zaradi povečanega tovornega prometa, je Orešek zatrdil, da je južna obvoznica na Ptuju ena njegovih prioritet. Promet po Ormoški cesti narašča, zato se že preučuje možnost preusmeritve tovornega prometa. Križanič se strinja, da Ptuj potrebuje obvoznico in dodaja: "Ne smemo dopustiti, da v okviru mesta poteka tranzitni promet, dopustimo lahko le lokalni promet in dostavo." Dokl je dejal, da se bo njegov strankarski kolega, minister za okolje in prostor Jure Leben, v kratkem oglasil na Ptuju in da podpira južno obvoznico, ki je po Doklovih besedah lahko zgrajena s čim manjšimi posegi v Naturo 2000. Majnik je glede tega dejal, da so tako ali tako vse načrtovane obvoznice speljane po območju Nature 2000.

Na vprašanje, ali obstaja rešitev, ki bi zadovoljila potrebe ljudi in bi bila hkrati prijazna do okolja, je Rožmarin odgovoril, da mora biti župan odgovoren za varnost vseh občanov. "Zato moramo poskrbeti za varne poti in probleme, ki jih ustvarja naraščajoči promet." Največ napora bo treba po njegovem mnenju vložiti v južno obvoznico, a kljub temu začeti načrtovati tudi severni most. Čuš je dejal, da že nekaj časa podpira krajane, saj se je z zborom krajanov udeležil tudi shoda, ki je v opozorilo na razmere oviral promet.

Za župana Ptuja kandidirajo:

Štefan Čelan, doktor tehniških znanosti, ki ga predlagata skupina volivcev in Lista dr. Štefana Čelana,

Andrej Čuš, magister medkulturnega menedžmenta, ki ga predlagata skupina volivcev in Lista Andreja Čuša,

Dejan Dokl, diplomirani ekonomist in magister znanosti, ki ga predlaga stranka SMC,

Rajko Fajt, diplomirani inženir elektrotehnike, ki ga predlaga SDS,

Nuška Gajšek, diplomirana politologinja, ki jo predlaga stranka SD,

Robert Križanič, menedžer v kulturi, ki ga predlaga Stranka mladih Zeleni Evrope,

Igor Majnik, diplomirani pravnik, ki ga predlagata skupina volivcev in Lista Ptuj je naš,

Gorazd Orešek, diplomirani inženir elektrotehnike, ki ga predlagata skupina volivcev in Lista ZA Ptuj,

Janez Rožmarin, elektrotehnik, ki ga predlaga NSi.