In hiter pregled po presnoveganskih forumih, kjer privrženci razpravljajo o blagodejnih učinkih "kavnega klistirja", nam, priznamo, vzbuja še več zadržkov. Tudi kako bi krave manj trpele s tem, ko jih ne bi molzli, ostaja uganka. In potem je tu še nesrečni primer smrti podhranjene dojenčice, ki sta jo starša hranila vegansko …

A Maya in Jernej Novak Sever, zaprisežena vegana, pravita, da je veganstvo njima spremenilo življenje in da se po prehodu na tovrstno dieto počutita odlično. Na svoji nedavni poroki sta tako namesto z vinom nazdravila s kozarcem pomarančno-papajinega soka, slavnostno kosilo pa je bila košara svežega tropskega sadja. Mnogim bi se izbor zdel, milo rečeno, nenavaden, za 30-letna vegana, ki že dobro leto dni živita na Novi Zelandiji, pa je to stvar vsakdana.

Maya in Jernej (on v novi domovini dela kot padalski inštruktor, ona pa se posveča pisanju o veganski prehrani) sta se za vegansko prehranjevanje v prvi vrsti odločila "zaradi odnosa do živali", pozneje pa sta ugotovila, da ima tak način prehranjevanja tudi pozitivne vplive na njuno zdravje. Pa čeprav priznavata, da je lahko tudi veganstvo, tako kot vsejeda oz. mesojeda prehrana, lahko bolj in manj zdravo: "Navsezadnje sta veganska tudi pomfri in bel kruh, pa je verjetno jasno, da k zdravi prehrani ne spadata. Ampak če iščeš optimalen način prehranjevanja in delovanja, pa je primerno načrtovana veganska dieta gotovo najboljša opcija."

Pri tem jima gre na roko tudi novozelandska kultura, ki da je nedvomno dosti bolj odprta do drugačnosti. Na predsodke v deželi kivijev, sicer velikih ljubiteljev mesa, sploh še nista naletela, medtem ko se pri Slovencih "zadeve sicer razvijajo v pozitivno smer", a da je treba zgolj "pokukati v komentarje bralcev pod kakšno objavo o veganstvu in ugotoviš, da nam sprejemanje takšnega načina razmišljanja še ne gre najbolje".

Zakonca Novak Sever sta z vse več raziskovanja in poglabljanja v tovrstno prehrano klasično vegansko dieto, sestavljeno iz sadja, zelenjave, oreščkov, semen, žitaric in stročnic počasi nadgradila in razvila, se osredotočila tudi na presno veganstvo, ob tem spisala kuharsko knjigo 88 prigod v kuhinji (ali Vegani ne jedo samo solate), in danes kljub utrjeni podobi tipičnega vegeterijanskega krožnika z vseprisotnimi tofujem in kalčki trdita, da jesta celo bolj raznoliko od "vsejedcev".

"Dneve začenjava z zelenimi smoothiji ali sokovi, večere zaključujeva s kakšnim enostavnim kuhanim obrokom, čez dan pa jeva sočno sadje," razlaga Maya, ki pravi, da vse, kar telo potrebuje, lahko brez težav najdemo v prehrani brez mesa, rib in mlečnih izdelkov ter da je miselnost, da za razvoj potrebujemo veliko mleka in živalskih beljakov, zgolj propaganda mesno-mlečne industrije.

Prehrambni strokovnjakinji Marjana Peterman in dr. Tanja Pajk Žontar z Zveze potrošnikov Slovenije se ne strinjata povsem. "Našo prehrano je bistveno lažje uravnotežiti, če uživamo čim bolj različna živila, torej mešano prehrano. Pretirano izključevanje posameznih skupin živil iz naše prehrane lahko vodi v pomanjkanje nekaterih hranilnih snovi, zato je vse alternativne prehrane treba zelo dobro načrtovati, poznati lastnosti posameznih živil kot tudi vsebnosti hranil," pravita.

"Z vegansko prehrano lahko v telo vnesemo premalo vitamina B12 in D, kalcija in maščobnih kislin omega 3. Tako na primer izločevanje mleka in mlečnih izdelkov, ki so zelo dober vir kalcija, lahko povzroči pomanjkanje tega elementa. 'Račun' za njegovo pomanjkanje pa prejmemo v poznejših letih življenja. Navedena mikrohranila lahko nadomestimo z uživanjem prehranskih dopolnil in tu je seveda naša odločitev, ali bomo raje posegli po prehranskih dopolnilih kot nekoliko razširili nabor živil."

"Najbrž si ne želite, da vas priklopijo na molzni aparat ..."
Maya in Jernej sta mlečne izdelke povsem izključila zaradi "odnosa, ki ga imamo ljudje do živali", a je ob tem morda težko razumeti, kako točno oškoduješ kravo, če jo pomolzeš. "Ljudje smo odrasli s podobo veselih krav, ki svobodno tekajo po pašnikih in z veseljem "dajejo" mleko ljudem. Resnica je, da mleka ne dajejo, ampak si ga ljudje jemljejo, isto je z volno, jajci ... Krave se namenoma umetno osemenjuje, da telijo, ker le tako lahko začnejo proizvajati mleko. Če povrže bikca, bo šel ta najverjetneje takoj v zakol, če pa povrže teličko, pa bo končala tako kot njena mama - umetno osemenjena in pomolzena do smrti," razlaga Novak Severjeva.
"Naravna življenjska doba krav znaša od 25 do 30 let, človeku pa je uspelo z izkoriščanjem to dobo znižati na 4 do 5 let. Najbrž si nobena ženska ne bi želela, da jo umetno osemenijo, ji odvzamejo otroka in jo nato priklopijo na molzni aparat. In najbrž si tudi očetje ne bi želeli izgubiti sina, samo zato, ker bi naj bil "odvečni produkt". Večina živali vse svoje življenje prebije v kletki ali hlevu. Kokošim se režejo kljuni, prašičem režejo repe ter ščipajo zobje, na živo jih kastrirajo. Živali nikakor ne morem dojemati kot predmetov, ki so na svetu zato, da "služijo" človeku."

O tragični smrti dojenčice
In kljub razvpitemu primeru devetmesečne dojenčice, ki je umrla povsem podhranjena, njena veganska starša pa sta bila prejšnji teden obsojena na leto dni in osem mesecev zapora, Novak Severjeva gladko zatrdi, da bi tudi za svojega otroka brez zadržkov izbrala vegansko prehrano. "Kar se je zgodilo, je resnično tragično. Smrt otroka ne bi smela doleteti nobenega starša. Ampak kolikor je nama znano, otrok ni umrl zaradi prehrane, ampak zaradi pljučnice in ker ni pravočasno dobil primerne zdravniške oskrbe. Veganstvo staršev pri tem ni igralo bistvene vloge. Žal je nekaj deset primerov letno, ko umrejo otroci vsejedih staršev, a vendarle takrat mediji njihove prehrane ne vlečejo ven. Še nikoli nisva zasledila naslova članka: 'Otrok, star komaj 9 mesecev, umrl vsejedima/mesojedima staršema'."

Ob tem se zakonca Novak Sever sklicujeta na ugotovitve "večine svetovnih prehranskih organizacij", ki so že pred leti potrdile, da je veganstvo zdrava in primerna dieta za ljudi v vseh življenjskih obdobjih. Na naše pomisleke, da ne gre tu morada za tisti princip, "kdor išče, ta najde", zlasti na svetovnem spletu, pa Novak Severjeva vztraja, da gre za uveljavljene prehranske zveze Avstralije, Kanade, pa tudi ZDA.

Dr. Pajk Žontarjeva, ki sicer priznava, da je čim več svežega, torej presnega sadja in zelenjave nedvomno temelj zdravega prehranjevanja, pa je tu odločna: "Za otroke vegansko prehranjevanje ni priporočljivo." Nekaterih snovi, ki jih otrok potrebuje za normalno rast, v nadomestkih za mleko preprosto ni, še bolj neprimerna zanje pa je povsem presna prehrana. Drugače je pri odraslih ljudeh, ki imajo po njenem mnenju kot samostojni posamezniki pravico do lastne izbire. "Nekdo se bolje počuti, če na tešče popije kozarec vode z limono, drugi kozarec surovega mleka. S svojo izbiro pa sprejmemo tudi odgovornost za svoje počutje in dolgoročno zdravje."

Brez potreb po pregrehah
Vegansko prehranjevanje nedvomno zahteva tudi precej več discipline - pa tudi študioznejšega pristopa - kot vsejeda dieta, tako da na neki točki postane bolj način življenja kot pa (zgolj) način prehranjevanja. Maya Novak Sever pravi, da tak način življenja pomeni tudi skrb za okolje, za sočloveka in za druga živa bitja, trdi pa tudi, da vse skupaj ni tako zapleteno, kot se zdi (iskanje prave prehrane na potovanjih, potencialni zapleti, ko prideš v goste k vsejedcem, ko ti postrežejo kavo z mlekom ipd.).
"Potovanja niso tako zelo komplicirana, če si jih sam ne želiš zakomplicirati. Če se prehranjuješ z veliko predelane hrane in iščeš najrazličnejše mesne, sirne itd. nadomestke, potem se ti lahko zgodi, da ponekod tega ne bodo imeli. A sadje, zelenjavo, oreščke, semena, stročnice in žitarice se da dobiti povsod. Večina veganov, ki jih poznava, ne komplicirajo glede posebnih obrokov, povečini se gostitelji počutijo, da morajo pripraviti kaj zelo kompliciranega. Naju gostitelj najbolj razveseli, če na mizo postavi zrelo sadje ali pa ogromno skledo solate."

Ob razlagah Maye in Jerneja se res zdi, da se zakonca ničemur ne odpovedujeta in da sta povsem resna, ko pravita, da nimata klasičnih potreb po "pregrehah". "Kar se nekomu zdi stroga disciplina, se nama zdi način življenja in užitek - konec koncev je vse zgolj stvar navade. Tudi vino - če ga nisi navajen, ga pač ne boš pil. Po navadi se omenjajo antioksidanti, ampak sva mnenja, da imaš več od njih, če poješ kilogram grozdja, kot pa da popiješ kozarec vina." Ob tistih posebnih priložnostih, kot so rojstni dnevi in celo poroka, posežeta po veliko svežega sadja, Maya pa pravi, da jo je Jernej nazadnje razvajal za njen rojstni dan, ko ji je kupil pet kilogramov medjool datljev, ki ga ima ona za idealno darilo.

Vse več presnih tortic
Kaj pa presne tortice, ki so se v zadnjem času tudi po slovenskih slaščičarnah in kavarnah razmahnile kot gobe po dežju? "Presne tortice in sladice z visoko vsebnostjo oreščkov in olj spadajo v t. i. "gourmet" presno prehranjevanje. Midva pa se bolj nagibava k presni dieti z manjšo vsebnostjo maščob in z veliko svežega sadja in zelenjave." Maya priznava, da so presne sladice postale tako popularne, da so se počasi razvile že v modno muho, a se njima ta trend zdi pozitiven, saj naj bi v marsikom vzbudil zanimanje za takšno prehrano. "Se je pa pri takšnih torticah treba zavedati, da so to le sladice in jih ni primerno imeti na jedilniku prepogosto."

So pa presne tortice, ki so presegle zgolj klasične veganske menije in se dodobra uveljavile tudi na kavarniških mizicah kakih na težo pazečih gospodičen in gospa, eden vidnejših dokazov, da tudi število Slovencev, ki prisega na različne alternativne načine prehrane, med katere prištevamo tudi vegetarijanstvo, veganstvo, makrobiotično prehranjevanje in dieto s presnimi živili, narašča, pa čeprav velika večina Slovencev še vedno uživa mešano prehrano. "Kakšen način prehranjevanja bomo izbrali, je stvar naše osebne odločitve. Pri tem pa je dobro poznati tako dobre kot slabe lastnosti določene vrste prehrane," meni dr. Pajk Žontarjeva.

Bolj direktna na temo presnih tortic je Ana Roš iz Hiše Franko, ki kot vsak vrhunski kuhar prisega na bogato rabo masla, smetane in podobnih živil živalskega izvora. "Če so nujna potreba za ljudi, ki se drugače ne morejo hraniti, je to seveda en izhod v sili. Ampak mislim, da ko posežemo po desertu, pač ne štejemo kalorij, ampak se odločimo, da pojemo dobro sladico. V dobri sladici pa je maščoba, je smetana, je sladkor … Sama sicer nisem sladkosneda, tako da ne bi jedla ne presne, ne katere koli druge tortice. Obstaja pa, seveda, skupina ljudi, ki ima svoje prehrambne navade, ki se je odločila za drugačen način življenja, in oni morajo znotraj tega poustvariti nekako harmonijo sreče in potreb, pa naj gre za sladice ali pa za beljakovine. Za čisto normalnega človeka pa mislim, da če hočeš dobro sladico, potem pač posežeš po pravi."