Vodstvo Komunistične partije Slovenije je na ustanovnem kongresu KPS na Čebinah prevzel Edvard Kardelj. Foto: Radio Koper
Vodstvo Komunistične partije Slovenije je na ustanovnem kongresu KPS na Čebinah prevzel Edvard Kardelj. Foto: Radio Koper
Prašičji zaliv
Dogodki v Prašičjem zalivu leta 1961 so razburili svet. Foto: EPA
Nikita Hruščov je leta 1954 Krimski polotok priključil svoji rodni Ukrajini. Foto: EPA
Fordov mustang
Mustang je v dolgih letih doživel že veliko predelav. Foto: EPA
Željko Ražnatović
Željko Ražnatović se je rodil leta 1952 v Brežicah. Foto: EPA

Leta 1937 je bil na Čebinah ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije.

Komunistična stranka je na Slovenskem sicer nastala leto dni po ustanovitvi jugoslovanske komunistične stranke, po boljševiški revoluciji v Rusiji, vendar so se slovenski komunisti nato priključili Komunistični partiji Jugoslavije (KPJ) in izgubili svoj avtonomni položaj.

Leta 1921 je bila sprejeta vidovdanska ustava, takoj zatem pa je bil sprejet tudi zakon o zaščiti države, s katerim je bila vsa komunistična dejavnost prepovedana.

Velik del slovenskih komunistov je odšel v ilegalo ali pa so delovali v tujini, predvsem v Parizu, na Dunaju in v Moskvi.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je slovensko komunistično stranko začel prenavljati Boris Kidrič. Leta 1934 so tako znotraj KPJ-ja ustanovili komunistični partiji Slovenije (KPS) in Hrvaške. Ustanovitev KPS-ja je bila formalna izvršitev sklepa 4. konference KPJ-ja, ki je bila konec leta 1934 v Ljubljani.

Ustanovni kongres KPS-ja je nato potekal v strogi tajnosti v noči s 17. na 18. april 1937, in sicer najprej v cerkvi, potem pa na kmetiji Barličevih na Čebinah nad Trbovljami.

Vodstvo KPS-ja je prevzel Edvard Kardelj, ki se je zato vrnil iz Sovjetske zveze prek Pariza. Na kongresu so sprejeli manifest s stališči do vseh najpomembnejših političnih vprašanj tistega časa, ki povezuje razredno vprašanje z nacionalnim. Do izbruha 2. svetovne vojne leta 1941 so slovenski komunisti delovali v ilegali.

Po drugi svetovni vojni so predstavniki KPS-ja prevzeli oblast in prepovedali delovanje vseh drugih političnih strank. KPJ in KPS sta se nato leta 1952 preimenovala v Zvezo komunistov Jugoslavije oz. Slovenije. Z razpadom Socialistične federativne republike Jugoslavije je razpadel tudi ZKS. Njegov zadnji predsednik je bil nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan.


Leta 69 je po prvi bitki pri Bedriacumu Vitellius postal rimski cesar.

Leta 1492 sta španska kraljica in kralj s Krištofom Kolumbom podpisala pogodbo, s katero je dobil dovoljenje, da odpotuje v Azijo po začimbe.

Leta 1790 je umrl ameriški državnik, pisatelj in izumitelj Benjamin Franklin. Bil je pomembna in vsestranska osebnost v obdobju ustanovitve ZDA in njihovega boja za neodvisnost. Izumil je tudi strelovod.

Leta 1799 je umrl angleški arhitekt Richard Jupp.

Leta 1837 se je rodil ameriški bankir John Pierpont Morgan, ustanovitelj ene največjih in najmočnejših bank v ZDA J. P. Morgan & Co.

Leta 1881 se je v Litiji rodil slovenski alpinist in pisatelj Rudolf Badjura. Kot član alpinističnega društva Dren si je prizadeval za razvoj alpinizma in smučanja. Umrl je leta 1963.

Leta 1882 se je rodil poljski pianist Artur Schnabel.

Leta 1885 se je v Rungstedlundu na Danskem rodila Karen Christence Blixen, znana pod izmišljenim imenom Isak Dinesen.

Leta 1894 se je rodil Nikita Hruščov, po rodu Ukrajinec, ki je bil na čelu sovjetske partije in vlade od Stalinove smrti leta 1953 do leta 1964.

Leta 1916 se je rodil argentinski nogometni trener Helenio Herrera. Igralsko kariero je končal leta 1945, večinoma je igral v Franciji. V petdesetih letih je bil trener v Španiji, kjer je vodil Atletico Madrid, Deportivo in tudi Barcelono. Nogometaše Interja je popeljal do dveh naslovov evropskega prvaka. Njegov sistem 5-3-2 je temeljil na odlični obrambi, ki je omogočala protinapade. Herrera velja za očeta "catenaccia".

Leta 1924 je bil ustanovljen studio Metro-Goldwyn-Mayer (MGM), ki je nastal z združitvijo treh samostojnih studiov − Metro Pictures, Goldwyn Pictures in Louis B. Mayer Company.

Leta 1934 se je rodil ameriški televizijski producent in skladatelj Don Kirshner.

Leta 1936 je umrl nizozemski premier Charles Ruijs de Beerenbrouck.

Leta 1941 so v Beogradu na poveljstvu druge nemške armade podpisali kapitulacijo jugoslovanske vojske, kralj in vlada pa sta že prej pobegnila iz države. Brezpogojno kapitulacijo sta podpisala nekdanji zunanji minister Cincar Marković in divizijski general Janković.

Leta 1945 je ameriški polkovnik Boris T. Pash v nemškem mestu Strassfurt zasegel pol tone urana, s čimer je želel Sovjetom preprečiti, da bi izdelali atomsko bombo.

Leta 1952 se je v Brežicah rodil Željko Ražnatović - Arkan, srbski "poklicni kriminalec", pozneje pa paravojaški vodja in obtoženec za vojne zločine.

Leta 1960 je umrl ameriški glasbenik Eddie Cochran.

Leta 1961 je okoli 1.400 kubanskih beguncev pod vodstvom Cie izvedlo neuspešno invazijo v Prašičjem zalivu na Kubi. Napadli so, ker so izvedeli, da ima Sovjetska zveza na Kubi jedrsko orožje. Po tem dogodku je sovjetski predsednik Nikita Hruščov obljubil, da bo orožje umaknil, ameriški predsednik John F. Kennedy pa, da ZDA ne bodo napadle Kube in da bodo umaknile jedrsko orožje iz Turčije. Kubanska kriza velja za najbolj dramatičen trenutek hladne vojne.

Leta 1964 je na svetovnem sejmu podjetje Ford Motor Company predstavilo nov model avtomobila – ford mustang.

Leta 1964 je Jerrie Mock postala prva ženska, ki je obletela svet.

Leta 1969 je bil Sirhan Sirhan obsojen za umor Roberta F. Kennedyja.

Leta 1969 so na Češkoslovaškem odpustili vodjo komunistične stranke Alexandra Dubčka.

Leta 1970 se je Apollo 13 po nesreči vrnil na Zemljo.

Leta 1972 se je rodila ameriška igralka Jennifer Garner.

Leta 1974 se je rodila angleška pevka in nekoč članica dekliške skupine Spice Girls Victoria Adams.

Leta 1975 so Rdeči Kmeri zavzeli kamboško prestolnico Phnom Penh in prisilili vlado k vdaji.

Leta 1982 so v Kanadi angleško kraljico Elizabeto II. razglasili za kraljico Kanade.

Leta 1996 je Bojan Prašnikar postal novi trener nogometašev Maribora. Z njegovim prihodom se je začel pravi razcvet vijoličastih. Leta 1997 so osvojili prvi naslov državnih prvakov, avgusta 1999 pa je Prašnikar izpolnil tudi velike sanje, Maribor se je namreč uvrstil v Ligo prvakov.

Leta 1998 je umrla ameriška fotografinja, aktivistka in glasbenica Linda McCartney.

Leta 1999 so rokometaši Barcelone še četrtič zapored postali evropski prvaki. Na povratni tekmi so v finalu z 29:18 (14:7) premagali zagrebški Badel 1862.

Leta 2002 so bili v Afganistanu ubiti štirje kanadski vojaki. Nanje sta streljali dve letali F-16 v lasti ameriške vojske. Te štiri smrtne žrtve so bile prve kanadske vojaške žrtve po korejski vojni.

Leta 2010 se je več kot 200.000 prostovoljcev udeležilo največje čistilne akcije v Sloveniji, imenovane Očistimo Slovenijo v enem dnevu.

Leta 2014 je umrl kolumbijski pisatelj in Nobelov nagrajenec Gabriel Garcia Marquez, čigar roman Sto let samote uvrščajo med najboljša literarna dela 20. stoletja.