Čeprav delo navidez deluje lahkotno, je posojanje glasu likom v risankah zelo izčrpavajoče, je pojasnil Souček. Foto: BoBo
Čeprav delo navidez deluje lahkotno, je posojanje glasu likom v risankah zelo izčrpavajoče, je pojasnil Souček. Foto: BoBo

To je talent, dar, ki ga bodisi imaš ali pa nimaš.

O posojanju glasov risanim likom
Pipi in Melkijad, mali in veliki pujs, se imata za glasova oba zahvaliti prav Součku. Foto: MMC RTV SLO
Jurij Souček se je uveljavil tudi kot režiser, igral v več slovenskih filmih, radijskih in TV-igrah ter oddajah za otroke. Poznan je kot avtor neštetih glasov v risankah, lutkovnih predstavah in radijskih igrah. Za svoje delo je leta 1994 prejel Borštnikov prstan, leta 2005 pa viktorja za življenjsko delo. Foto: BoBo

Na prireditvi je spregovoril tudi o svoji dolgoletni igralski karieri in obudil kakšno anekdoto iz igralskih časov. Souček, poznan tudi po posojanju glasu likom v risankah, je bil od leta 1952 do upokojitve zaposlen v ljubljanski Drami. Kot je dejal, je tej - z izjemo nekaj projektov - ostal zvest.

Nepozabni pripovednik otroških del in risank, v katerih je glas posodil likom, kot so Pipi in Melkijad, mali in veliki pujs, Palček Smuk in Miškolin, sodi v četrto generacijo Akademije za igralsko umetnost, ki je gledališče popeljala iz, kot je dejal, "žlahtnega amaterizma". "Začel sem v času socialističnega realizma, ki so ga nasledili ekspresionizem, romantika ter pozneje še avantgarda in postavantgarda," je dodal.

"Verjetno sem eden redkih moških igralcev, ki sem ostal vseskozi v ljubljanski Drami," je dejal in obenem spomnil še na vrsto gledaliških projektov in sodelovanj z eksperimentalnimi gledališči. Med drugim je na Odru 57 leta 1960 igral Kreona v Antigoni Dominika Smoleta, v ad hoc gledališču Drage Ahahačič pa so, kot je poudaril, prvi v Sloveniji igrali Sartra.

"Moj drugi teater je bil Stranski vhod"
Imel je tudi tri svoja gledališča. Prvo je nosilo ime po telefonski številki blagajne Šentjakobskega gledališča, kjer so imeli v dopoldanskem času - ko so bili člani ljubiteljskega gledališča po službah - vaje. V to obdobje sodi predstava Prometej. Prvak je bil Kristijan Muck, pri sceni pa sta jim pomagala umetnika Janez Lenassi in Jože Tisnikar, se spominja Souček.

"Moj drugi teater je bil Stranski vhod," - današnja Mala drama, je dejal. Tja so se preselili, ko v Šentjakobskem gledališču kot profesionalci niso bili zaželeni. V tem obdobju je pol leta kot štipendist Prešernovega sklada študiral v Parizu, od koder je prinesel nekaj francoskih dramskih tekstov.

V času "krize Male drame" je ustanovil še Levi oder. "Ne le ustanovil, z lastnimi rokami sem ga postavil," je poudaril. Na Levem odru je uprizoril Veselico v Blatnem Dolu - besedilo, ki ga je priredil iz Cankarjevih satiričnih tekstov. "Pozneje so si ta oder prilastili drugi režiserji, ki so tam uprizarjali bolj avantgardna dela," je povedal.

Souček je spregovoril tudi o posojanju glasov likom v risankah. "To je talent, dar, ki ga bodisi imaš ali pa nimaš," je dejal. Čeprav delo navidez deluje lahkotno, je zelo izčrpavajoče, je pojasnil Souček, ki je kot študent delal na radiu, česar, tako kot o njegovih igralskih sanjah, doma niso vedeli. Souček je bil namreč tudi diplomant trgovske akademije.

Jurij Souček se je rodil v Ljubljani. Po diplomi leta 1953 se je zaposlil v ljubljanski Drami, kjer je ostal, z manjšim izletom v svoboden poklic, do leta 1989. V svoji igralski karieri je ustvaril več kot 150 vlog in obveljal za izrazito karakternega igralca.

To je talent, dar, ki ga bodisi imaš ali pa nimaš.

O posojanju glasov risanim likom