Leta 1967 je ta slavna britanska pisateljica kriminalk s svojim drugim možem obiskala tudi Bohinj. Na vprašanje, ali bo ta gorenjski kraj prizorišče ene od njenih kriminalnih zgodb, je odvrnila: "Bohinj je prelep za umor." Pisateljica je bivala v sobi 204 hotela Bellevue, ki je bila v času delovanja objekta vsa leta še zmeraj opremljena kot v času njenega obiska.

V Bohinju se je z Agatho Christie pogovarjal tudi novinar RTV Slovenija (takrat še RTV Ljubljana) Jože Hudeček.

Agatha Christie in Jože Hudeček v Bohinju 1967

Pečat, ki ga je pustilo delo v farmaciji
Agatha Christie se je kot Agatha Mary Clarissa Miller rodila 15. septembra 1890 v angleškem kraju Torquayu. Njen oče Frederich Alvah Miller je bil bogat ameriški borznik, mati Clarissa Margaret Boehmer pa hči britanskega vojaškega kapitana. Oče je umrl, ko ji je bilo 11 let.

Mati jo je nato poučevala doma in jo že v zgodnjih letih spodbujala k pisanju. Pri 16 letih so jo poslali na učenje petja in klavirja v Pariz. V času prve svetovne vojne je delala v bolnišnici, pozneje pa v farmaciji. To delo je močno vplivalo na njeno pisanje, saj se veliko umorov v njenih romanih zgodi z uporabo strupa.

Agatha Christie v hotelu Lev ob obisku v Sloveniji leta 1967. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Agatha Christie v hotelu Lev ob obisku v Sloveniji leta 1967. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Leta 1920 se Hercule Poirot predstavi javnosti
Prvi roman Agathe Christie Skrivnostna zadeva v Stylesu je izšel leta 1920. V njem je prvič nastopil upokojeni belgijski policijski oficir z nezgrešljivim francoskim naglasom Hercule Poirot. Zamislila si ga je kot pravo nasprotje ideala velikega detektiva 19. stoletja – visokega zgolj 162 centimetrov in brezhibno oblečenega v črtaste hlače, suknjič in telovnik, obutega v črne lakaste čevlje, s polcilindrom na glavi in sprehajalno palico v roki. Poirot je pozneje nastopil še v več kot 30 romanih in več kot 50 kratkih zgodbah.

Ne strinjam se s tem, da je nuja mati iznajdljivosti - iznajdljivost po mojem mnenju izvira neposredno iz brezdelnosti, mogoče celo lenobe. Da bi si prihranili težave.

Agatha Christie

Desetletje pozneje pride še gospodična Marple
V romanu Umor v župnišču iz leta 1930 pa je uvedla svoj drugi prepoznavni lik – prav tako pronicljivo razreševalko umorov gospodično Marple, katere moto se je glasil: "Mladi ljudje mislijo, da so stari ljudje nori, vendar stari ljudje vedo, da so nori mladi."

Leta 1914 se je poročila s polkovnikom Archibaldom Christiem, v zakonu se jima je rodila hči Rosalind Hicks. Leta 1926 je po smrti matere in ob novici, da ji mož ni zvest, doživela panični napad in izginila za 11 dni. Zaradi amnezije se podrobnosti izginotja ni spominjala. Leta 1928 sta se zakonca ločila, piše v avtoričini biografiji na spletni strani Emka.si.

Zadnja romana kot zadnja primera Poirota in Marplove
Dve leti pozneje se je poročila s 14 let mlajšim arheologom Maxom Mallowanom. Zakon je bil srečen, čeprav jo je tudi Mallowan pozneje varal. Agatha je svojega moža večkrat spremljala v tujino, ta potovanja pa so prispevala k številnim romanom, postavljenim na Bližnji vzhod. Umor na Orient Expressu je, denimo, leta 1934 napisala v hotelu v Carigradu. Med drugo svetovno vojno je napisala dva romana, ki sta bila mišljena kot zadnja primera njenih velikih detektivov. Obe knjigi sta bili zaklenjeni v bančnem sefu več kot 30 let in izdani šele po njeni smrti.

Agatha Christie (15. 9. 1890-12. 1. 1976). Foto: Reuters
Agatha Christie (15. 9. 1890-12. 1. 1976). Foto: Reuters

Šesterica romanov, napisanih pod psevdonimom
Skupno je napisala več kot 60 detektivk in izdala 14 zbirk kratkih zgodb. Med njenimi odmevnimi deli je tudi drama Mišelovka, ki je bila krstno uprizorjena leta 1952 in je še vedno na rednih sporedih gledališč po svetu. Manj znano je, da je šest romanov napisala pod psevdonimom Mary Westmacott. Leta 1971 je prejela britanski red, imenovan Dame Commander.

Sorodna novica Najboljši roman Agathe Christie? In potem ni bilo nikogar več.

Agatha Christie je umrla 12. januarja 1976 naravne smrti. Pred petimi leti so bralci po svetu ob 125. obletnici pisateljičinega rojstva izbrali njeno najboljšo knjigo po njihovem mnenju. Zmagal je kriminalni roman In potem ni bilo nikogar več, ki je v izvirniku izšel leta 1939.

V slovenščini je knjiga v prevodu Jožeta Voznyja prvič izšla leta 1967 pod naslovom Deset zamorčkov, kar je bil neposreden prevod izvirnega naslova dela Ten Little Niggers, ki so ga pozneje predvsem v angleško govorečih državah zaradi neprimernosti spremenili v And then there were none. Leta 2006 pa je izšel še slovenski prevod Vere Boštjančič Turk.