Vrednote kulturne dediščine bodo po njenih besedah vedno manj obravnavane kot zapuščina preteklosti, vse bolj pa kot gonilo trajnostnega razvoja. Zavzela se je za celostni pristop pri ohranjanju t. i. dediščinskega vzdušja. "Tak pristop upošteva vse materialne, družbene, okoljske in kulturne sestavne dele."

Današnji posvet je priredil Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), kjer so prepričani, da bi dediščinska znanost lahko veliko prispevala k družbi v sodobnosti. Jeseni načrtujejo četrtega.

Danes so poudarili pomen sodelovanja različnih ved, povezovanja in interdisciplinarnega delovanja. Prav tako je treba vzdrževati stike s strokovnjaki iz tujine, pravijo.

Vprašanja o razumevanju, ohranjanju in trajnostnem upravljanju dediščine
"Dediščinska znanost kot interdisciplinarna domena znanstvenih raziskav dediščine išče odgovore na zapletena vprašanja o razumevanju, ohranjanju in trajnostnem upravljanju dediščine," so pojasnili v svetu. Z reševanjem raziskovalnih težav z orodji različnih domen naravoslovnih znanosti, inženirstva, digitalnih, ekonomskih in humanističnih disciplin se hkrati izboljšuje kakovost življenja ter krepita družbena in narodna zavest, poudarjajo.

Pomen celostnega pristopa je poudarila tudi Špela Ledinek Lozej z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU-ja. Nujno je treba vključiti tudi družboslovje in humanistiko, je prepričana. Bolj kot v preteklost se mora dediščinska znanost "zagledati v prihodnost", je pozvala in dodala, da gre za gradnjo "skupnih in želenih prihodnosti".

Na obravnavano področje je treba vpeljati digitalizacijo in informatizacijo, pa je dejal Urban Bren z Univerze v Mariboru. Razvijati je treba inovativno zaščito materialne kulturne dediščine, je še dejal.

Sorodna novica Mednarodni dan spomenikov: kompleksne preteklosti, raznolike prihodnosti

Tradicionalne rešitve zahtevajo več finančnih sredstev
"Veliko kulturne dediščine je delno ali v celoti izdelane iz lesa, ki pa se hitreje razkraja, pojavljajo se tudi novi škodljivci in ekstremni organizmi," misli Davor Kržišnik z biotehniške fakultete v Ljubljani. Pri ohranjanju takšne dediščine ima po njegovih besedah pomemben vpliv tudi ekonomski dejavnik, saj je njeno vzdrževanje drago, tradicionalne rešitve pa vedno zahtevajo več finančnih sredstev.

Arheologinja v Narodnem muzeju Slovenije Janka Istenič je poudarila pomen, ki ga ima dokumentiranje dediščine. Kot veliko težavo pa vidi ohranjanje ustreznih pogojev za shranjevanje dediščine. Z njim se srečujejo celo v primeru razstav, saj so primerne vitrine velik finančni zalogaj.