Limone za zdravo telo in kožo
Limone so pozimi nepogrešljiv vir vitamina C, delujejo antibakterijsko in antivirusno, po nekaterih podatkih tudi umirjajo naše živce, v želodcu pa blažijo delovanje kisline in pomirjajo zgago.
Nova sezona oddaje Na Vrtu
Objavljeno: 2. februar 2019 ob 10:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

Da se na zimskih krožnikih pogosto znajdejo sicer kisle limone, grenivke, pa bolj sladke pomaranče in mandarine, dokazujejo tudi statistični podatki. Letno naj bi vsak Slovenec pojedel skoraj 14 kilogramov agrumov, za primerjavo, jabolk pojemo 13,6 kg, banan 12,4, hrušk pa zgolj 2,4 kg.

Vzgoja limonovcev (tudi pomarančevcev in mandarinovcev) kot posodovk je še danes znak prestižnosti in sposobnih zelenih prstov, najtežji del vzgoje pa ostaja uspešno prezimovanje. Foto: Ana-Marija Berk

Zdravilne učinke limone so poznali in cenili že samostanski zeliščarji, medtem ko je bil sadež na premožnejših evropskih mizah nekoč predvsem okrasni dišeči predmet. Čeprav je domovina citrusov južna Kitajska in jugovzhodna Azija, po zadnjih raziskavah pa vznožje Himalaje, so limonovec v Evropo pripeljali iz Afrike. Iz Sredozemlja je kmalu po prihodu izrinil neužitno citrono, območju pa nadel ime "Dežele, kjer cvetijo limone". Ko limonovci cvetijo, omamno dišijo, to je razlog, da so jih že pred stoletji želeli gojiti v vremensko manj prijaznih deželah. So pa zanje ob hišah od 16. stoletja dalje postavljali oranžerije, kjer je bilo pozimi dovolj toplo in svetlo. Vzgoja limonovcev (tudi pomarančevcev in mandarinovcev) kot posodovk je še danes znak prestižnosti in sposobnih zelenih prstov, najtežji del vzgoje pa ostaja uspešno prezimovanje. Pred prvo zmrzaljo (nikar prehitro) jih prenesemo v hladen in svetel prostor, ustrezajo jim temperature od 8 do največ 15 stopinj Celzija. V toplejših prostorih se na njih hitro pojavijo kaparji in druge uši, ki jih ob manjšem napadu preženemo z uporabo milnice, s katero temeljito umijemo liste in stebla.

O vzgoji in zimski oskrbi limonovcev, proseni kaši z limonino kremo, uporabi limone v naravni kozmetiki in pripravi razkužila za roke, v oddaji Na vrtu, ki se v soboto, 2. februarja, ob 16.30 znova vrača na male ekrane na TV Slovenija 1. V njej še Mala šola vrtnarjenja z Jernejem Mazejem in povabilo ljubiteljskih vrtičkarjem k prijavi na resničnostni izziv V grajskem parku, poseben projekt oddaje, ki se bo odvijal na prostranem vrtu dvorca Tabor v Vojniku, serija desetih oddaj pa bo na TV Slovenija predvajana jeseni.

Ker limonovci pozimi tudi cvetijo, opraševalcev pa v stanovanju praviloma ni, se nastajanja plodov lahko lotimo kar sami. Potrebujemo mehek čopič, morda čopič za nanos ličil, lahko tudi vatirano paličico, in mirno roko. Pelod nato previdno in nežno prenašamo s cveta na cvet, pomembno je, da izberemo zrele prašnike in pestiče. Kljub uspešni oprašitvi mladi limonovci plodove odvržejo, saj se v rastlini v tem letnem času sokovi pretakajo počasneje, hrane je premalo. Starejše rastline so močnejše in v vejah zadržujejo več hranilnih snovi, zato lahko z nekaj desetletij starih limonovcev nabiramo plodove skozi vse leto.

Ko kupujemo limone, izberimo plodove, ki so primerno čvrsti, ostanki peclja pa zeleni. Na sobni temperaturi se limone ohranijo dober teden, če jih želimo imeti dlje časa, pa jih damo v hladilnik, pri tem naj imajo dovolj prostora, da zrak kroži okrog plodov. Limon iz hladilnika ne ožemamo, pustimo jih, da se ogrejejo na sobno temperaturo, šele nato iztisnemo sok.

Foto: Ana-Marija Berk

Rezine limone ali limonin sok se dobro podajo k ribam in mesu, osvežijo okus ocvrte hrane. Kot naravni konzervans je sok nepogrešljiv pri pripravi marmelad, sokov, poletja brez hladne limonade pa si tudi več ne predstavljamo, medtem ko topla jutranja limonada pomaga pri čiščenju in razstrupljanju telesa. Z limonino kremo, narejeno iz koruznega škroba, sladkorja, limonovega soka, rumenjakov in žličke masla, pa tako obogatimo proseno kašo, da jo bodo z veseljem pojedli tudi najmlajši člani družine.

Irena Bedrač
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Ta novica trenutno še nima komentarjev.