Nasilju izpostavljena večina zdravnikov in zobozdravnikov
Nasilje v zdravstvenem sistemu tako bolnikov in svojcev kot tudi nadrejenih in sodelavcev je resen problem, je pokazala anketa med člani Zdravniške zbornice Slovenije.
ZZS: Zaradi nasilja pada tudi kakovost dela
Objavljeno: 21. maj 2019 ob 16:42
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay

Izsledki ankete po besedah predsednice zdravniške zbornice Zdenke Čebašek Travnik kažejo, da nasilju na delovnem mestu nikoli ni bilo izpostavljenih le devet odstotkov zdravnikov, medtem ko je med zobozdravniki takih četrtina. Nasilja v zdravstvenem sistemu sicer niso deležni samo zdravniki, ampak tudi drugi zdravstveni delavci.

Največ nasilja so zdravniki in zobozdravniki deležni od bolnikov. Zaznali pa so tudi nasilje sodelavcev in vodstva ustanove, v kateri so zaposleni, na primer z dodatnimi obremenitvami ali omejitvami pri izkoriščanju ugodnosti.

Najpogostejši povod za izbruh nasilja bolnikov in svojcev nad zdravniki je organizacija dela (naročanje in predolgo čakanje v čakalnici), sledijo psihični vzroki povzročitelja in neupravičena zahteva po napotitvi.

Dobrih 17 odstotkov anketiranih je že bilo žrtev fizičnega nasilja. A je veliko več verbalnega nasilja, kot so grožnje, poniževanje, pa tudi znašanja nad predmeti, na primer loputanje z vrati in tolčenje s pestjo po mizi, je opisala članica delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja Mojca Zvezdana Dernovšek.

S primeri nasilja se spoprijema večina slovenskih bolnišnic

"Nasilje ni dopustno. Dobre prakse iz tujine kažejo, da se preprečevanje nasilja obnese," je poudarila. Najenostavneje je to doseči z usposobljenimi zdravstvenimi delavci, da zgodaj zaznajo dejavnike tveganja za nasilno vedenje in hitro ukrepajo z umirjanjem okoliščin.
Tudi zato so na zdravniški zbornici v okviru delovne skupine izdelali priporočila za preprečevanje nasilnih incidentov in okvirne usmeritve za zaščito zdravništva na delovnem mestu. Med drugim svetujejo, da je organizacijske ukrepe za oblikovanje varnega delovnega okolja treba začeti uvajati že v svojem zdravstvenem timu z dogovorjenimi znamenji za priklic pomoči in postavitvijo ambulante, ki omogoča umik.

Nasilju so sicer najbolj izpostavljeni zaposleni na urgenci ter psihiatriji in zdravniki pri samostojnem delu na terenu, je povedala vodja delovne skupine Nena Kopčavar Guček. Izkušnje še kažejo, da so nasilju bolj izpostavljeni mlajši zdravniki, ki še nimajo izkušenj z različnimi situacijami. Z različnimi izobraževanji bodo zato v okviru delovne skupine poskušali zaposlene v zdravstvu opolnomočiti za ravnanje ob takih dogodkih.

"Samo zdravnik, ki se počuti varnega, lahko svoje delo opravi kakovostno, varno in strokovno," je poudarila Kopčavar Gučkova. Zdravstveni delavci se po njenih besedah zavedajo, da so ljudje, ki vstopajo v zdravstveni sistem, bolni, prestrašeni in v stresni situaciji, a to ne opravičuje nasilja v njihovem delovnem okolju.

Predlagajo spremembo kazenskega zakonika
Na zbornici si ob tem želijo, da bi država, podobno kot sosednja Hrvaška, v kazenski zakonik dodala novo obliko kaznivega dejanja, to je nasilje proti zdravstvenim delavcem. "S tem bi dala jasen znak vsem, ki nasilje izvajajo, da jih bo doletel kazenski pregon, zdravstvenim delavcem pa, da je nasilne dogodke vredno prijavljati organom pregona," je še poudarila predsednica zbornice.

Al. Ma.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Ta novica trenutno še nima komentarjev.