Zgodovinske meje so danes spomeniki kulturne dediščine. Foto: EPA (slika je simbolična)
Zgodovinske meje so danes spomeniki kulturne dediščine. Foto: EPA (slika je simbolična)

Eden izmed mejnih kamnov namreč ni več stal na svojem mestu in je tako 620 km dolgo mejo med sosedama premaknil za 2,29 metra – v korist Belgije.

Izkazalo se je, da je šlo za dejanje belgijskega kmeta, ki pa ni imelo podlage v ozemeljskih težnjah, ampak ga je prejšnji položaj mejnika preprosto živciral zato, ker je stal sredi njegove traktorske poti.

Nosi sicer letnico 1819, ko je bila meja med država po Napoleonovem porazu pri Waterlooju prvič označena.

Dogodek (za zdaj) sicer ni sprožil dvostranskega incidenta, odzvala se je le politika na lokalni ravni. Župan belgijske vasice Erquelinnes David Lavaux je za francosko televizijo TF1 opozoril, da take poteze povzročajo negodovanje med lastniki zemljišč, a se ob tem posmejal, da je njegovo mestece zaradi tega zdaj večje. "Upam, da se bomo izognili novi vojni za mejo," je dodal njegov francoski kolega iz Bousignies-sur-Roca Aurélie Welonek.

Belgijske lokalne oblasti bodo zdaj kmetu naročile, naj sam vrne kamen na svoje mesto, sicer ga čaka kazenska ovadba, primer pa bi romal tudi na zunanje ministrstvo, kjer bi morali sklicati obmejno komisijo, ki ni delovala že skoraj 100 let.