Njegova dela, med njimi tudi najslavnejše Neznosna lahkost bivanja, so bila v domovini prepovedana vse do poznih 80. let, ko se je zlomila komunistična oblast. Foto: EPA
Njegova dela, med njimi tudi najslavnejše Neznosna lahkost bivanja, so bila v domovini prepovedana vse do poznih 80. let, ko se je zlomila komunistična oblast. Foto: EPA

Na Češkem je imel Kundera po pisanju agencije APA do zdaj stike le s krogom tamkajšnjih prijateljev, tja je potoval poredko, in še to inkognito.

Petr Drulak, češki veleposlanik v Parizu, mu je po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA, ki se sklicuje na češki dnevnik Pravo, dokument izročil pretekli teden v pisateljevem pariškem stanovanju. Kundera je s tem sprejel ponudbo češkega premierja Andreja Babiša, s katerim sta se srečala na kosilu novembra lani med Babiševim obiskom v Parizu.

Vsa njegova dela so bila prepovedana
Kundera se je rodil leta 1929 v Brnu na Češkem. V mladosti se je pridružil komunistični partiji, a so ga pozneje zaradi reformističnih pogledov, ki jih je izražal med praško pomladjo in po njej, iz nje izključili ter mu onemogočili delovanje.

Vsa njegova dela so bila prepovedana in umaknjena iz knjižnic in knjigarn. Oblasti so mu leta 1979 odvzele tudi češkoslovaško državljanstvo. Ko je moral kot pisatelj doma utihniti, si je Francijo izbral za novo domovino. Tam je tudi predaval na univerzah v Rennesu in Parizu. Nekaj časa je pisal še v češčini, leta 1993 pa je prešel na francoščino.

Francoska dela se po presoji nekaterih kritikov ne morejo kosati s tistimi, nastalimi v pisateljevem t. i. češkem obdobju. Med njegovimi najbolj znanimi romani so Šala, Življenje je drugje, Valček za slovo in Neznosna lahkost bivanja. Po zadnji je leta 1988 Philip Kaufman posnel istoimenski film z Danielom Dayem-Lewisom in Juliette Binoche v glavnih vlogah.