Matej Sternen, Rdeči parazol, 1904–1906. Foto: Narodna galerija
Matej Sternen, Rdeči parazol, 1904–1906. Foto: Narodna galerija

Razstavo Matej Sternen (1870–1949) v Narodni galeriji odpirajo drevi ob 18. uri, na ogled bo do 9. aprila 2023.

Pregledna razstava del Mateja Sternena je bila nazadnje postavljena leta 1976 v Moderni galeriji, avtor tokratne postavitve je Andrej Smrekar.

Tridelna postavitev umetnikovih stvaritev
Zaradi obsežnosti projekta so razstavo postavili v razstavišču Narodne galerije, kjer je na ogled 74 slik, in v Galeriji Narodni dom, kjer bo s 146 deli predstavljena njegova risba in grafika. Tretji del razstave v Narodnem domu pa je posvečen restavratorskemu opusu umetnika. Tako bodo vsak mesec med trajanjem razstave osvetlili novo temo s predavanjem in mesečno predstavitvijo.

Prelomnico na Sternenovi ustvarjalni poti predstavlja izvedba stropnih poslikav v ljubljanski frančiškanski cerkvi, kjer je njegova poslikava v baročni maniri nadomestila freske Matevža Langusa, ki jih ni bilo mogoče več rešiti. Sternenova javna podoba se je dvignila, postal je portretist višjega meščanskega sloja. Sternen je postal prestižna znamka, za katero so tekmovali ljubljanski premožneži. Našel je svoje občinstvo, ki ga je uspešno zalagal s portreti in akti, poudarjeno čutnimi podobami, približanimi modnim smernicam časa, so zapisali v Narodni galeriji.

Vzdrževanje drugačnosti in identitete skozi risbo
V drugem delu razstave sta predstavljeni njegova risba in grafika. Gre za umetnika, ki je prav z odnosom do risbe vzdrževal svojo drugačnost in identiteto. Risba mu je pomenila najprej študijski pripomoček, nato pa vse bolj vzdrževanje risarske rutine, potrebne tudi pri izvedbi slik. Velik del ohranjenih risb je tako zbran v skicirkah, v katere pa je risala tudi njegova žena Roza Klein Sternen.

Pričujoča razstava spremlja Mateja Sternena v njegovem razumevanju umetniškega poslanstva od slikarja dekoraterja prek svobodnega do
Pričujoča razstava spremlja Mateja Sternena v njegovem razumevanju umetniškega poslanstva od slikarja dekoraterja prek svobodnega do "zasebnega" umetnika, ki je ustvarjanje omejil na svoj atelje in malo razstavljal, preživljanje pa mu je omogočala restavratorska dejavnost, so zapisali v Narodni galeriji. Foto: dLib

Sternen je poučeval risanje na šoli za arhitekturo in na srednji obrtni šoli, tako da je v njegovem ateljeju ostalo tudi veliko študentskih izdelkov. Grafika pa je bila zanj eksperimentalno področje. Po začetku prve svetovne vojne je sodeloval s Sašo Šantlom in Hinkom Smrekarjem.

Pionir restavratorstva na Slovenskem
Pričujoča razstava predstavlja tudi vlogo Sternena kot restavratorja, bil je namreč pionir in vodilni slovenski restavrator prve polovice minulega stoletja. Sicer ni širše znano, a Sternen se je kot prvi restavrator slik za Narodno galerijo posvetil restavriranju galerijske stalne zbirke. Kot restavrator je veliko delal tudi v Dalmaciji.

Evidenca Sternenovih del je s to novo monumentalno predstavitvijo bogatejša za skoraj sto naslovov. Razstavo spremlja katalog, v katerem so predstavljena Sternenova izhodišča, njegovo slikarstvo, risba in grafika in restavratorsko delovanje. Popisana je literatura in vse slike, ki so jih v letih priprav na razstavo dokumentirali v Narodni galeriji – teh je kar 446, so še ob razstavi.

Edini od četverice z akademsko izobrazbo
Matej Sternen je med slovenskimi impresionisti – Ivanu Groharju, Rihardu Jakopiču in Matiji Jami – edini končal akademijo. Na dunajsko umetnostno akademijo se je vpisal leta 1892, živel pa je tudi v Münchnu in hodil v slikarsko šolo Antona Ažbeta. Na novoustanovljeni ljubljanski univerzi je nato poučeval predmet prostoročnega risanja.

Odprtje razstave Matej Sternen (1870-1949)