Biologinja s Centra za kartografijo favne in flore se je z metulji raziskovalno srečala pri študiju biologije, pozneje pa jo je pri njih najbolj pritegnilo dejstvo, da so zelo pomemben kazalnik stanja kopenskih življenjskih okolij.

Biologinja Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore trenutno sodeluje pri dveh projektih, v sklopu katerih se ukvarjajo s travniškim postavnežem, vrsto, ki v Sloveniji poseljuje tri življenjska okolja: gorske trate ter suhe in vlažne travnike. Foto: Osebni arhiv Barbare Zakšek
Biologinja Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore trenutno sodeluje pri dveh projektih, v sklopu katerih se ukvarjajo s travniškim postavnežem, vrsto, ki v Sloveniji poseljuje tri življenjska okolja: gorske trate ter suhe in vlažne travnike. Foto: Osebni arhiv Barbare Zakšek

Življenjski krog metuljev
"Lahko rečem, da mi je najljubša skupina mravljiščarjev," brez zadrege pove biologinja s Centra za kartografijo favne in flore, kjer je njeno raziskovalno delo tesno povezano predvsem z metulji. S to skupino metuljev se ukvarja že petnajst let, navdušuje pa jo zlasti njihov življenjski krog. Mravljiščarji so namreč skupina dnevnih metuljev, ki kot gosenice živijo v mravljiščih rdečih mravelj, so pa zaradi tega tudi močno ogroženi.
Življenjski krog, torej preobrazba iz gosenice v metulja, nas pri metuljih poleg njihove pisane in barvite podobe ter nežnega frfotanja najbolj očara. Preobrazba še vedno ni natančno raziskana. Zlasti procesov, ki potekajo v bubi, še ne poznamo popolnoma.

Zakaj so metulji pomembni za okolje
Metulje najdemo v vseh kopenskih življenjskih okoljih, dnevne zlasti na cvetočih travnikih, saj za razvoj potrebujejo nektar, s katerim se prehranjujejo kot odrasli metulji. Nočni metulji so bolj razširjeni. Srečamo jih tudi v gozdu, med njimi tudi tako imenovane specialiste, tj. vrste, ki živijo v močvirjih, vodi itd.

V Sloveniji živi 181 vrst dnevnih in približno 3400 vrst nočnih metuljev, pri čemer je skupina nočnih metuljev tudi mnogo pestrejša.

Metulji so pomemben člen v okolju. Veliko živali se na primer prehranjuje z gosenicami in redko pomislimo, da so metulji pomemben člen v prehranjevalnem spletu ter vezni člen med rastlinami in plenilci. Hkrati so dnevni in tudi nočni metulji opraševalci. Če pa nanje pogledamo s kmetijskega vidika, so lahko tudi škodljivci, saj se takrat, kadar se v naravi poruši ravnovesje, lahko močno namnožijo in povzročajo škodo.

Metulje lahko opazujemo skorajda vse leto. Po navadi jih povezujemo le s sončnimi in toplimi dnevi, vendar nekatere lahko vidimo tudi pozimi. Dnevne metulje v zimskih dneh sicer težje srečamo, ampak citronček je že tak, da bi ga lahko opazovali na topel zimski dan.

Barbara Zakšek

Kaj ogroža metulje
Metulje v Sloveniji zagotovo najbolj ogroža kmetijstvo: po eni strani intenzivno kmetovanje, torej prepogosta raba travnikov, gnojenje in spreminjanje travnikov v njive, po drugi strani pa opuščanje kmetijstva. Zaraščanje travnikov sprva metuljem sicer lahko celo ustreza, saj je pestrost vrst tedaj še večja, dolgoročno pa zaraščanje pripelje do gozda, kjer metulji ne najdejo dovolj hranilnih rastlin in zaradi tega izginejo s takih območij.

Nočne metulje močno ogroža tudi svetlobno onesnaženje, še zlasti zaradi svetil, ki oddajajo ultravijolično svetlobo, ki metulje privlači, zaradi česar izgubijo občutek za smer in letajo okoli luči, dokler ne omagajo, plenilci pa jih lažje uplenijo.
Druga dva dejavnika, ki ogrožata metulje, sta urbanizacija in podnebne spremembe.

Ogrožene in zavarovane vrste
Ogrožene rastlinske in živalske vrste so tiste, za katere ocenjujemo, da jim zaradi vpliva človeka ali drugih dejavnikov v naravi grozi izumrtje. Na podlagi ocene vpliva so določene vrste zavarovane. V Sloveniji je na t. i. rdečem seznamu več kot 200 vrst metuljev in malo več kot 100 zavarovanih vrst.

Najbolj ogrožene so vrste močvirnih oziroma vlažnih habitatov, ker so to življenjska okolja, ki najhitreje izginjajo.

Od dnevnih metuljev je med najbolj ogroženimi barjanski okrček. Močno ogrožen je tudi rdeči apolon, čeprav je to vrsta, ki živi med skalovji, melišči in gorskimi stenami. Pri nas trenutno živi le še v Julijskih Alpah in na robu Trnovske planote, včasih pa je bil bolj razširjen in ga je bilo mogoče srečati na primer tudi v Posavju.

Biologinja Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore trenutno sodeluje pri dveh projektih, v sklopu katerih se ukvarjajo s travniškim postavnežem, vrsto, ki v Sloveniji poseljuje tri življenjska okolja: gorske trate ter suhe in vlažne travnike. Močno so ogrožene zlasti populacije na vlažnih travnikih. Vrsta je izumrla že na več območjih v severovzhodni Sloveniji. Da bi jo ohranili, strokovnjaki proučujejo predvsem njeno ekologijo in iščejo način, kako upravljati območja, kjer travniški postavnež še živi.

Barbara Zakšek, biologinja