Brazilski pragozd, pljuča Zemlje, gori kot še nikoli
Brazilski pragozd je zaradi vse večjega izsekavanja, kar je v skladu z gospodarskimi smernicami predsednika Jaira Bolsonara, v primežu rekordnih požarov.
Požari verjetno posledica povečanja deforestacije
Objavljeno: 21. avgust 2019 ob 09:38,
zadnji poseg: 21. avgust 2019 ob 12:46
Brasilia - MMC RTV SLO

Brazilija je sicer po podatkih Nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave (INPE) država z največ gozdnimi požari na svetu. Po številu gozdnih požarov glede na države ji sledila Venezuela (26.453) in Bolivija (16.101). Foto: Reuters

Prebivalce zveznih držav Amazonas in Rondonije v Braziliji je v ponedeljek presenetil gost, črn dim, zaradi katerega dobro uro niso videli dobesedno nič. Dim so prinesli vetrovi, ki so razpihovali požare v brazilskem pragozdu. Ti so, po podatkih Nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave (Inpe), vse pogostejši, poroča BBC.

V Amazoniji vsako minuto izgine za nogometno igrišče deževnega gozda

Med januarjem in avgustom letos so zaznali 74.000 gozdnih požarov, kar je največ po letu 2013. V celotnem lanskem letu so jih zaznali nekaj več kot 37.000.

Podatki Inpeja so srhljivi tudi glede izsekavanja 'pljuč Zemlje', kot se imenuje amazonski pragozd, ki je ključen za absorbcijo ogljikovega dioksida, ki povzroča globalno segrevanje, in njegovo predelavo v kisik. Julija letos je bilo v primerjavi z enakim mesecem lani posekanega za 278 odstotkov več gozda, v zadnjih 12 mesecih pa se je izsekavanje tega naravnega bisera povečalo za 40 odstotkov. V Amazoniji leži največji deževni gozd na svetu, 60 odstotkov od tega je znotraj brazilskih meja.

Amazonski gozd je poleg tega največja svetovna zakladnica biološke raznolikosti, saj nudi dom kar desetini vseh živalskih in rastlinskih vrst na Zemlji,

Bolsonaro ne verjame v podnebne spremembe

Podatki o krčenju pragozda so bili dovolj neverjetni, da je brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki zanika podnebne spremembe, odpustil direktorja Inpeja Ricarda Galvaa, rekoč, da so"lažni", saj je zdaj čas "queimade", ko kmetje z ognjem čistijo zemljo.

Bolsonaro in njegovi ministri so že večkrat kritizirali kazni kmetom za izsekavanje gozda in zaplembe lesa ter obsodbe za zločine nad okoljem. Foto: Reuters

"Včasih so me klicali Kapitan Motorka. Zdaj sem Neron, ki neti plamene v amazonskem gozdu," je citiral Bolsonarovo izjavo Reuters.

Brazilska politika podpira izsekavanje

A brazilski znanstveniki menijo, da je amazonski pragozd utrpel veliko škodo od začetka predsedovanja Bolsonara januarja letos, saj je svojo politiko usmeril zgolj v gospodarski razvoj in ne tudi v zaščito okolja. Bolsonaro je deležen očitkov, da favorizira svoje podpornike v gozdarskem, rudarskem in kmetijskem sektorju, saj se je zavezal, da bo v pragozdu dovolil več izsekavanja in kmetovanja ter tam zagotovil več licenc rudarski industriji.

Kmete tako vlada spodbuja k živinoreji, ki seveda potrebuje pašnike. Ker je izsekavanje prepovedano, kmetje gozd zažigajo. Praksa je še posebej uveljavljena v času suše, ko so požari naravni pojav.

Pod oblastjo brazilskega predsednika Jaira Bolsonara vsako minuto izgine za nogometno igrišče veliko območje amazonskega...

Objavil/a RTVSLO.si dne Sobota, 10. avgust 2019

A Inpe opozarja, da število požarov ne sovpada s tistim, ki se v času sušnega obdobja. "Glede podnebja ali padavin ni letos nič nenavadnega na območju Amazonije, morda je malo nad povprečjem," je dejal raziskovalec Alberto Setzer in dodal, da sušna obdobja ustvarijo idealne pogoje za uporabo in širjenje požarov, da pa je "netenje požarov delo človeka, pa naj bo namerno ali po nesreči." Tudi predsednik programa Amazon Svetovnega sklada za naravo (WWF) Ricardo Mello meni, da so požari "posledica deforestacije".

Norveška je pred dnevi prekinila financiranje sklada za zaščito Amazonije, ki je bil ustanovljen pred 11 leti, Norveška pa je bila največji posamični donator, saj je za zaščito tropskega gozda namenila 830 milijonov evrov. Pred tem je blokado nakazila skladu v višini 30 milijonov evrov napovedala tudi Nemčija, ki pa (še) ni odtegnila podpore zaščiti gozda na splošno, navaja STA.

K. Št.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Ta novica trenutno še nima komentarjev.