Slovenija je letos v ekološki dolg vstopila pol meseca prej glede na lansko leto. Foto: BoBo
Slovenija je letos v ekološki dolg vstopila pol meseca prej glede na lansko leto. Foto: BoBo

V zadnjih 20 letih se je dan ekološkega dolga pomaknil za dva meseca naprej. Predlani smo ga zaznamovali 2. avgusta, lani 1. avgusta. Letos je ta dan 29. julija, kar je najbolj zgodnji datum, odkar je Zemlja v začetku 70. let prejšnjega stoletja vstopila v ekološki dolg.

"Za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih bi potrebovali 1,75 planeta. Stroški globalne ekološke porabe se povečujejo, kažejo pa se v obliki krčenja gozdov, erozije tal, izgube biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju. To pa vodi do podnebnih sprememb in pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov," izpostavljajo avtorji poročila.

V ekološki dolg prvi vstopil Luksemburg
Po podatkih organizacije je Slovenija v ekološki dolg letos vstopila 27. aprila, lani 12. maja. Evropsko povprečje je 10. maj. Med državami EU-ja je v ekološki dolg najprej oz. 16. februarja vstopil Luksemburg, najpozneje pa 22. junija Bolgarija. ZDA so ga imele 15. marca, Kitajska 14. junija. Najpozneje ga bo imel Niger, vire bo po napovedih izčrpal 25. decembra.

Kot so izračunali v organizaciji, bi uravnoteženje lahko dosegli, če bi do leta 2050 dan ekološkega dolga na leto premaknili za pet dni naprej. Zato so v organizaciji pozvali k ukrepanju. Če bi polovico porabe mesa nadomestili z vegetarijansko hrano, bi dan pomaknili za 15 dni bolj proti koncu leta, z zmanjšanjem ogljikove komponente pa bi ga lahko prestavili za 93 dni, so navedli.

Kazalec, na podlagi katerega se računa okoljski dolg, je okoljski ali ekološki odtis, ki se izraža v globalnih hektarih plodne zemlje na prebivalca. Za posamezno državo se kot razlika računa površina, ki bi bila potrebna za proizvodnjo porabljenih naravnih virov, in sedanja površina naravnih ekosistemov, ob upoštevanju uvoza in izvoza.