Trenutni števec najpomembnejših lovorik v svetu tenisa je dobro znan in dokumentiran:
20 – Roger Federer
18 – Rafael Nadal
15 – Novak Đoković

Njihovo trenutno razmerje vedno znova prebuja najzanimivejše vprašanje: kdo od trojice bo imel največjo številko ob koncu kariere?

Federer je na vrhu, a koliko naslovov si lahko še obeta tik pred 38. rojstnim dnem? Nadal je edini med velikani debi dočakal že kot najstnik, a najbolj realna napoved se zdi, da je zmožen osvojiti največ en slam na leto. Potem pa imamo še Đokovića, ki je sicer najmlajši, ima največji zaostanek, a hkrati je še sposoben nanizati tudi po tri slame zapored.

Zanimiv je njihov pogled na nabiranje slamov v odvisnosti od starosti.

Strm klanec pomeni dolg premor med dvema zaporednima naslovoma, Federer je tako izrazito dolgo čakal na 17. in 18. naslov, Nadal na 15., Đoković pa na 2. in 13. Vsak je torej imel vsaj eno daljšo krizo, a se vseeno vrnil na vrh.

A kako se bo končalo? Če bi sklepali po starosti, formi in telesni pripravljenosti, ima Đoković največ možnosti, da od tega trenutka do konca kariere osvoji največ slamov, a ima tudi največji zaostanek. Večkrat je že dokazal, da je v idealnem primeru sposoben osvajati po tri slame na leto. Petica tako ni slišati nekaj nemogočega. Nadal je najpogosteje omejen na Pariz, Federer pa se bliža koncu kariere, a je še vedno sposoben izjemnih dosežkov. Ne nazadnje, za ovinkom je njegov Wimbledon.

Ampak, je v resnici res najpomembneje, kdo bo končal na vrhu lestvice? Nepošteno je primerjati igralce iz različnih obdobij, omenjena trojica sicer igra v istem obdobju. Zanimiv je razmislek Nadala, ko so ga po 12. pariški zmagi povprašali ravno o lovu na Federerjevo 20-ico. "Ima sosed večjo hišo? Ima večji televizor? Lepši vrt? Zaradi takih stvari se nima smisla jeziti. Na življenje ne gledam tako. Ne obremenjujem se z vprašanjem, ali bom ujel Rogerja ali ne. Življenja ne gledam na ta način. Če bom do konca kariere še osvojil kak grand slam in se približal Rogerju, bo to neverjetno. Vsekakor se bom trudil in užival v tenisu, skušal bom nastopati na svoji najvišji ravni, potem pa bomo videli, kaj se bo zgodilo."

Ta pozitivni pogled na vprašanje je v resnici najprimernejši. Resnici na ljubo, ne gre iskati največjega med njimi, kot da je on edini vladar, vsi trije so ogromno dali športu in brez dvoma zaznamovali prvi desetletji tega stoletja.

Moč njihovega obdobja, iger, karizme in zapuščine bo zares čutiti šele, ko bo zadnji med njimi odložil lopar.