Zaradi določil in kvot Evropske unije o recikliranju smeti je trg za obdelavo odpadkov na Poljskem v zadnjem času doživel velik razmah, a vse več je tudi poslovanja na črno. Namestnik poljskega ministra za okolje Slawomir Mazurek je zato napovedal, da bo vlada sprejela več ukrepov, s katerimi želi zajeziti nezakonite sežige iz tujine uvožene odpadne plastike.

Evropska komisija je lani v dokumentu Krožno gospodarstvo zapisala, da morajo imeti podjetja več odgovornosti za to, kaj se po uporabi zgodi z njihovimi izdelki, kar pomeni, da bodo morala bolje načrtovati in upravljati odrabljeno embalažo, piše Deutsche Welle. Kljub temu težava, kam s smetmi, ostaja.

Namesto recikliranja požari

Na Poljskem so samo maja lani obravnavali več kot 60 požarov – z največjim so se gasilci borili kar dva dni, dim in saje pa so popolnoma prekrili mesto Zgierz v osrednjem delu države. Na pogorišču so našli ostanke plastičnih izdelkov iz Velike Britanije. "Težava na Poljskem je, ker ne obstaja zakonsko določena minimalna cena za reciklirano plastiko, zato jo številna podjetja raje na črno prodajajo "smetarski mafiji". Nevidna roka trga na Poljskem ni omogočila dovolj visoke stopnje zbiranja in recikliranja odpadkov, ampak je povzročila zelo opazne požare," opozarjajo pri poljski fundaciji En planet.

Aprila je policija v Krakovu, Katovicah in Čenstohovi aretirala 15 ljudi, ki naj bi pripadali "smetarski mafiji". Ti so nezakonito in na neprimernih mestih shranjevali nevarne odpadke, tudi v bližini hiš in v opuščenih rudnikih. Preiskovalci so našli kar 2.452 ton nezakonito skladiščenih odpadkov, katerih odstranitev bi državo stala dva milijona evrov. "Gre za ogromne količine strupenih odpadkov, ki zaradi neprimerne obravnave predstavljajo nevarnost za domačine in okolje," je dejal predstavnik oblasti v Katovicah.

V državi poteka tudi šest sodnih postopkov zaradi nezakonitega odlaganja smeti, britanske oblasti pa obravnavajo tudi tri britanska podjetja, ki se ukvarjajo z obdelavo odpadkov, ker naj bi na Poljsko poslala tisoč ton napačno označenih smeti. Britanska okoljska agencija je že leta 2017 opozorila, da preprodaja odpadkov postaja "novi trg narkotikov".

Kitajska priprla "pipico"

Kitajska je bila vrsto let največje odlagališče plastike na svetu, saj je na vrhuncu leta 2016 sprejela kar 600.000 ton uvoženih plastičnih odpadkov na mesec. A januarja lani je ta država uvedla prepoved uvoza 24 različnih tipov trdnih odpadkov, zato se je razmahnil črni trg prodajanja in sprejemanja odpadkov – največ se jih je znašlo v Maleziji, Vietnamu, Indoneziji, Južni Koreji, Turčiji, Indiji in na Poljskem.

Takrat se je oglasila tudi nevladna okoljska organizacija Greenspace, ki je razvite zahodne države obtožila izkoriščanja revnejših držav na tem področju. "Zahodne države se dobro počutijo, ker sklenejo pogodbo in menijo, da so bili njihovi odpadki reciklirani in da s tem spoštujejo okoljsko zakonodajo in postavljene cilje. A resničnost je drugačna – mnogo smeti konča v državah, ki ne vedo, kam z njimi in kako jih predelati," je dejala Beau Baconguis iz iniciative Globalno zavezništvo za alternative sežiganju.

Največ evropskih odpadkov gre v Azijo

Kot še dodajo pri Deustche Wellu, Združeno kraljestvo vsako leto na Poljsko pošlje 12.000 ton plastike, ki jo je mogoče reciklirati, zato Poljska zaradi razmaha trga za ravnanje z odpadki velja za "evropsko Kitajsko". Od leta 2002 se je količina britanskih odpadkov, ki jih pošiljajo na Kitajsko, v Turčijo, Malezijo in na Poljsko, povečala za šestkrat. Po kitajski odločitvi leta 2018, da omeji sprejemanje odpadkov, je Poljska hitro postala šesti največji sprejemnik britanskih odpadkov in drugi največji znotraj Evropske unije, za Nizozemsko.

Leta 2018 je Evropska komisija opozorila Varšavo, da je ena izmed 14 držav članic, ki tvega, da do leta 2020 ne bo uresničila postavljenega cilja, da vsaka država reciklira 50 odstotkov smeti. Povprečje Evropske unije je 46,4 odstotka, na Poljskem pa je recikliranih le 33,8 odstotka odpadkov. Največ odpadkov držav članic EU-ja sicer sprejmejo Malezija, Vietnam, Turčija in Indonezija.