Novi mercedes razreda A ima možnost enake digitalne armaturne plošče, kot smo jo spoznali v razredu E. Foto: Daimler
Novi mercedes razreda A ima možnost enake digitalne armaturne plošče, kot smo jo spoznali v razredu E. Foto: Daimler
Digitalna armaturna plošča si je že utrla pot tudi v majhne avtomobile, kakršen je volkswagen polo. Foto: Volkswagen
Peugeota 3008 brez digitalnega vozniškega okolja sploh ni mogoče dobiti. Foto: PSA
Digitalne merilnike je prvi imel aston martin lagonda. Foto: Newspress
Za prvi cenovno dostopni avtomobil z digitalnimi merilniki velja renault 11 electronic. Foto: Newspress

Digitalni merilniki, pri katerih gre v bistvu za zaslone iz tekočih kristalov, so lahko ponekod tudi občutljivi na dotik. Poleg prikaza konvencionalnih podatkov, kakršni so hitrost, število vrtljajev, števec kilometrov, prikazovalnik količine goriva v posodi in podobno, omogočajo tudi vrsto drugih funkcij, kot so prikaz zemljevida z napotki klimatske naprave, prikaz osnovnih podatkov iz info-zabavnega sistema in avtoradia, prikaz zgolj osnovnih podatkov za tiste, ki bi se radi bolj osredotočili na vožnjo in podobno, saj je njihova izraba omejena zgolj z domišljijo oblikovalcev in obsegom trenutnih možnosti.

A čeprav se zdi, da so digitalni merilniki nekaj novega, njihova zamisel, prav tako pa tudi praktična uporaba, segata vsaj v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Kot je znano, je prvo digitalno armaturno ploščo, ki je bila sprva osvetljena z led diodami, v tretji generaciji pa je imela celo katodne cevi, imel leta 1976 predstavljeni aston martin lagonda. Leta 1978 so jo vgradili tudi v cadillac seville, tja do konca osemdesetih let pa so, vsaj kupci ameriških avtomobilov, vedno imeli možnost, da se odločijo za digitalne merilnike.

Leta 1984 prvič v dostopnih avtomobilih
Leta 1984 so digitalne merilnike prvič vgradili tudi v avtomobil spodnjega srednjega razreda renault 11 electronic, pri nas pa smo jih spoznali predvsem v fiatu tipu in tempri ter renaultu twingu. Tedanji digitalni merilniki so imeli veliko pomanjkljivosti, saj so bili slabo berljivi predvsem v močni sončni svetlobi, voznikom so vzeli občutek zveznega pospeševanja, saj so predvajali le polne hitrostne vrednosti, draga pa so bila tudi njihova popravila. Zaradi tega so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja svoje mesto spet prepustili analognim merilnikom. Digitalni zasloni so ostali omejeni predvsem na prikazovanje prevoženih kilometrov in podatkov z avtomobilskega računalnika, sčasoma pa so jim konstruktorji namenili tudi alternativni prikaz hitrosti ali motornih vrtljajev. A ob tem velja omeniti, da tudi klasični merilniki niso več zares klasični, se pravi s pogonskim sistemom mehansko povezani prek žice, ampak tudi v tem primeru gre za električni prenos podatkov in njihov prikaz s pomočjo majhnih elektromotorjev.

Do vrnitve popolnoma digitalnih merilnikov je prišlo pred nekaj leti, in to predvsem zaradi razvoja zanesljive tehnologije zaslonov na tekoče kristale, ki tudi s pomočjo tehnike OLED zagotavljajo prikaz podatkov, ki so dovolj dobro berljivi tudi v močni svetlobi.

Kaj o digitalizaciji pravi mehanik?
O tem, kaj digitalne armaturne plošče prinašajo v svet avtomobilizma, smo vprašali tudi tehničnega inštruktorja v podjetju GMT in ADEL in trikratnega mehanika leta Primoža Rožnika, ki pravi, da do zdaj na poprodajnem trgu še ni veliko vozil s tehnologijo digitalnih glavnih merilnikov, razen na multimedijskih vmesnikih za radio, navigacijo in podobne naprave, zato bi težko predstavil primere iz prakse. Kot pravi, je bilo do zdaj nekaj okvar na multimedijskih vmesnikih, vendar večinoma bolj napake podporne elektronike kot pa okvare samega zaslona. Rožnik tudi pravi, da bo glede na to, da je tehnologija digitalnih merilnikov zelo podobna kot na zaslonih pametnih telefonov in tudi tam okvar ni veliko, v avtomobilih tega še manj, saj so zasloni izpostavljeni bistveno manjšim obremenitvam. Problematične bodo lahko samo izredno visoke ali nizke temperature v notranjosti pred vožnjo. Digitalni merilniki bodo po njegovem mnenju zanesljivejši od analognih, ki pa že zdaj niso več mehanski, ampak podprti z raznimi elektromotorčki in elektroniko. Pri vsaki novi stvari pa seveda pride tudi do novih težav, ki jih pokažeta čas in uporaba.

Možnosti personalizacije
Rožnik še poudarja, da se bodo digitalni merilniki v zelo kratkem razširili tudi v nizkocenovne avtomobile vozila, saj je njihova izdelava praviloma zdaj že cenejša od izdelave analognih merilnikov. Poleg tega proizvajalcem in uporabnikom omogočajo skoraj nešteto možnosti personalizacije. Je pa še ena velika prednost, ki jo bodo v prihodnosti proizvajalci vozil zelo radi izkoristili. S tehnologijo e-klic v vozila prihaja tudi telematika vozil. S komunikacijo vozila z matično tovarno bo proizvajalec vozila na podlagi prejetih podatkov lahko predčasno predvidel okvaro določenega sklopa vozila in nato prek digitalnega merilnika obvestil voznika o pomembnosti napake in najbližji delavnici, ki mu bo napako odpravila.