Šarec: Ni časa za parcialno delovanje, nujen je globalen odziv
"Ne smemo spati, češ da se ne da ničesar spremeniti. Čakanje na globalen odgovor ne bo prineslo sprememb. Treba je začeti od spodaj navzgor, na individualni ravni, potem na ravni EU-ja in globalni ravni," je ob odprtju foruma dejal premier Marjan Šarec.
Na srečanju sodeluje več sto gostov z vsega sveta
Objavljeno: 2. september 2019 ob 12:59,
zadnji poseg: 2. september 2019 ob 15:24
MMC RTV SLO

Na Bledu poteka 14. strateški forum, ki letos v ospredje postavlja dejavnike, ki vplivajo na mir in stabilnost, trajnostni razvoj ter gospodarski napredek. Eden najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov, ki ga organizirata ministrstvo za zunanje zadeve in Center za evropsko prihodnost, gosti več sto udeležencev iz različnih panog in držav.

V ospredju letošnjega BSF-ja je trajnostni razvoj. Foto: BoBo

Udeležence sta najprej nagovorila slovenski zunanji minister Miro Cerar in slovenski premier Marjan Šarec, kot uvodna govornica pa je spregovorila predsedujoča 73. zasedanja Generalne skupščine ZN-a Maria Fernanda Espinosa Garces.

"Idejo trajnostnega razvoja podpirajo vsi, posamezne države, regije, korporacije, državljani, a smo še vedno daleč od tega, da bi ti dve besedi dejansko prešli v prakso. Smo pripravljeni plačati ceno sprememb? Kajti če ne bomo ničesar naredili, bo izid veliko slabši," je v svojem govoru dejal Cerar in dodal, da imamo glede okolja številne sporazume, od kjotskega do pariškega, "zdaj pa je čas za politično voljo, da jih implementiramo".

Maria Fernanda Espinosa Garces je poudarila, da je na izzive, s katerimi se mora spopasti svet, mogoče odgovoriti le multilateralno. Foto: MMC RTV SLO

Če ne odgovorimo na lakoto in revščino v Malaviju, bo v svetu več beguncev. Tako preprosto je to.

Maria Fernanda Espinosa Garces

V svojem nagovoru je tudi poudaril pomen nadaljevanja širjenja EU-ja na Zahodni Balkan in se obregnil ob omahovanje Bruslja glede širjenja. "Ko bo regija naredila svoje glede zahtev vstopanja, mora biti tudi EU dovolj pogumen, da naredi korak naprej ... Če ne bomo delovali prav, bo naša krivda, če bomo regijo izgubili."

Med temami, ki bodo obravnavane tudi na blejskem forumu, se je dotaknil tudi migracijskih valov. Po njegovih besedah je to ena izmed tem, na katerih bo EU padel ali ne, gre za varnostno vprašanje, pa tudi vprašanje demokracije in priložnosti. "Kot je dejal eden izmed mojih kolegov, je treba najprej dobro nadzorovati svoje meje, da lahko odločimo, koliko odprte bodo," je še dejal. Poudaril je pomen multilateralizma. "Multilateralizem je ogrožen. Za majhno državo, kot je slovenija, je ohranitev multilateralizma zelo pomembna."

Cerar je poudaril pomen nadaljevanja širjenja EU-ja na Zahodni Balkan. Foto: BoBo

Za Cerarjem je zbrane nagovoril premier Šarec, ki je glede izzivov trajnostnega razvoja in prihodnosti nasploh izpostavil, da ni časa za parcialno delovanje, temveč je nujen svetovni odziv. Kot Cerar pred njim je poudaril, da unilateralizem ni rešitev, tudi v kontekstu množičnih migracij. "Rešitev ni preprosta. Upravljanje migracij je naloga, ki se je moramo lotiti z odgovornostjo ob upoštevanju načel solidarnosti. Današnji svet je drugačen od včerajšnjega, jutrišnji bo zelo drugačen od današnjega," je dejal premier. V svojem nagovoru se je dotaknil številnih tem, od angažiranja mladih pri prevzemanju vloge za oblikovanje prihodnosti, zagotavljanja medgeneracijskega dialoga do iskanja priložnosti, ki jih prinaša tehnološki razvoj.

Glede prihodnosti EU-ja je izrazil prepričanje, da si želi biti Slovenija članica EU-ja, ki bo znal odgovoriti na izzive prihodnosti. "Treba je okrepiti zaupanje v institucije EU-ja, ljudje morajo biti v središču našega delovanja. Prihaja nova komisija: vsak nov začetek je priložnost za novo smer. Pričakujem, da bo nova komisija prinesla novo, s pogledom naprej usmerjeno strategijo," je še dejal. Tudi on je kot Cerar poudaril pomen širjenja EU-ja na Zahodni Balkan. "Zahodni Balkan je EU," je poudaril.

Premier Marjan Šarec je imel daljši nagovor v nabito polni Festivalni dvorani. V govoru se je dotaknil treh ravni delovanja glede odgovorov na izzive prihodnosti: individualne, ravni EU-ja in svetovne. Foto: BoBo

Predsedujoča 73. zasedanja Generalne skupščine ZN-a Maria Fernanda Espinosa Garces je poudarila, da "multilateralizem ni le stvar preživetja, temveč je edini način, da se soočimo z izzivi, ki terjajo naš odgovor".

Po sestrelitvi ruskega letala so me kolegi iz Nata pozivali, naj normaliziram odnose z Rusijo. Odnosi so normalizirani, zdaj pa me isti kolegi sprašujejo, zakaj.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu

Kot je dejala, je njen cilj kot trenutno predsedujoče Generalni skupščini med drugim okrepiti zavedanje o pomenu Združenih narodov, ki so tarča številnih kritik o svoji neučinkovitosti. Kot je dejala, smo v 75 letih od nastanka organizacije prehodili dolgo pot. "Imamo zakonodajo glede skoraj vsega. Obstaja koncept mednarodne skupnosti, v okviru Združenih narodov imamo sisteme, ki prehranjujejo 90 milijonov ljudi dnevno, odstranjujejo mine, skrbijo za cepljenje ..." Njena želja je, da bi Združeni narodi delovali bolj vključujoče in transparentno.

Prenos dogajanja
Razprave lahko spremljate tudi v živo.

Sledil je pogovor nemškega novinarja Alija Aslana z estonsko predsednico Kersti Kaljulaid in slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem. Ta je o brexitu dejal, da prvič dopušča možnost, da bo šlo za trdi brexit, in poudaril, da bo treba v EU-ju razmisliti, kaj želimo. Oba sta se zavzela za nadaljnje širjenje EU-ja, pri čemer je estonska predsednica poudarila, da je pogoj za to izpolnitev vseh zahtev. Retorično zelo prepričljiva estonska predsednica je bila tudi zelo kritična do Rusije, ki je po njenih besedah edina država v Evropi, ki ne spoštuje vladavine prava v mednarodnem morju.

Osrednje vprašanje Blejskega foruma trajnostni razvoj

Osrednji panel prvega dne so poimenovali Multilateralizem na razpotju, na njem pa so sodelovali Maria Fernanda Espinosa Garces, španski zunanji minister in verjetni prihodnji visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, vodja turške diplomacije Mevlüt Cavusoglu ter slovenski zunanji minister Miro Cerar.

"Če ne odgovorimo na lakoto in revščino v Malaviju, bo v svetu več beguncev. Tako preprosto je to," je glede vzročnosti dejala Espinosa Garces. Udeleženci panela so se dotaknili široke palete tem, od migracij, političnih odnosov med državami do beguncev. Turški zunanji minister Cavugosoglu je sesul dogovor z EU-jem glede prebežnikov. Kot je dejal, je njegova država sprejela 4,3 milijona beguncev, od tega 3,6 milijona Sircev, zanje je namenila več kot 37 milijard evrov, medtem ko od EU-ja ni dobila pričakovane pomoči oz. je doslej prejela le tretjino obljubljenega zneska (dve namesto šestih milijard). Pri obravnavi vprašanja beguncev nam je, kot je zatrdil, kot mednarodni skupnosti spodletelo, kritičen je tudi do politike integracije beguncev v posameznih državah. "In nimamo strategije, kako bomo te begunce vrnili v države izvora."

Predsednik republike Borut Pahor in estonska predsednica Kersti Kaljulaid. Foto: BoBo

Na popoldanskem panelu o trajnostnem razvoju je zbrane nagovoril znani ameriški profesor Jeffrey Sachs, direktor Centra za trajnostni razvoj, v pogovoru po nagovoru pa sta sodelovala še prvi mož podjetja Illy Andrea Illy in Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar, zdaj sopredsedujoči Okoljskemu programu Združenih narodov (UNEP). Sklepni panel pred večernim sprejemom bo v ospredje postavil vlogo zabavne industrije v mednarodnih odnosih. V pogovoru bodo mnenja soočili slovenska igralca Katarina Čas in Sebastian Cavazza, Bill Elliott, profesor na sloviti ameriški univerzi Berklee, ter profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski fakulteti za družbene vede Zlatko Šabič. Temi letošnje polnočne razprave bosta prihodnost in vključenost spolov v njeno oblikovanje.

Torkov program je bolj razgiban, z več vzporednimi paneli. Med najzanimivejšimi je nastop visoke komisarke ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet, v ospredju pa bodo tudi trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, podnebne spremembe, razvoj umetne inteligence, tradicionalno pa bo srečanje sklenil pogovor o razmerah na Zahodnem Balkanu.

Začetek Blejskega strateškega foruma


Ksenja Tratnik
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Ta novica trenutno še nima komentarjev.