Zelena luč spremembam pokojninskega zakona in davčnemu svežnju
Koalicijski partnerji so se uskladili glede sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter davčnem svežnju. Potrdila jih je tudi vlada.
Zvišanje odmerne stopnje za moške in ženske na 63,5 odstotka
Objavljeno: 3. oktober 2019 ob 13:04,
zadnji poseg: 3. oktober 2019 ob 18:34
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA, Radio Slovenija

Foto: EPA

Spremembe pokojninskega zakona vključujejo zvišanje odmerne stopnje za moške in ženske na 63,5 odstotka, torej bi bila pokojnina odvisna le od dopolnjene pokojninske dobe in nič več hkrati tudi od spola. Pri moških se bo odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe z zdajšnjih 57,25 odstotka do 1. januarja 2025 zvišal na 63,5 odstotka, medtem ko za ženske tak odmerni odstotek že velja.

Pokojnina se za vsakega otroka poviša za 1,36 odstotka, uveljavljala pa se bo lahko za največ tri otroke. Prehodno obdobje bo šest let. Če nekdo dela dlje, bo deležen treh dodatnih odstotkov na letni ravni za obračun pokojnine.

Spremembe se dotikajo tudi t. i. dvojnega statusa oziroma zagotavljanja sočasnega prejemanja dela pokojnine in opravljanja dela upokojencev. Upravičenec, ki bi kljub izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev ostal v delovnem razmerju, bo poleg plače prva tri leta prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine, po preteku treh let pa 20 odstotkov, kot je v veljavi že zdaj.

"Obetamo si lahko višje pokojnine in s tem višjo socialno varnost za prihodnje upokojence. Osredotočamo se na podaljšanje delovne aktivnosti, tisti, ki se bodo odločili delati dlje, bodo tudi bolje nagrajeni. Rešujemo eno večjih težav našega pokojninskega sistema, ki je, da imamo med delovno aktivnimi med 59 in 64 let slabši rezultat kot druge države," je poudaril državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič.

Pogajanja s socialnimi partnerji

Socialni partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu so se strinjali, da so potrebne obsežnejše spremembe pokojninskega zakona. Tako bo ista pogajalska skupina, ki je pripravljala tokratni predlog pokojninske novele, začela usklajevanja o njih konec tega leta ali v začetku prihodnjega, je pojasnila ministrica za delo Ksenija Klampfer.

Koalicija ne izključuje dopolnil

Predlog sprememb podpirajo tudi v koaliciji, čeprav ne izključujejo možnosti dopolnil na zakone. V DeSUS-u menijo, da je prehodno obdobje predolgo in bi ga bilo treba skrajšati. "Dogovorili smo se, da bo ministrstvo ponovno pripravilo izračun, da vidimo, kakšni so tu dejansko tudi finančni učinki," je poudaril vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša.

"Gre za manjšinsko koalicijo petih partnerjev. Po navadi določeni pogovori potekajo tudi, ko so zakoni vloženi," pa je povedal vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović.

Spremenjena davčna lestvica več prinaša srednjemu razredu

"Z davčnimi spremembami do blaginje"

Napovedane davčne spremembe pa naj bi razbremenile stroške dela in s tem povečale konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Da bodo lahko sprejete že letos in uveljavljene 1. januarja 2020, jih namerava vlada v potrditev v DZ poslati po nujnem postopku. "Na boljšem bomo vsi, ki delamo," je dejal finančni minister Andrej Bertoncelj in za prihodnja leta napovedal še dodatne ukrepe.

V svežnju so predlogi sprememb zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, posledično so potrebne še spremembe zakona o davčnem postopku. Glavna sprememba je razbremenitev lestvice za odmero dohodnine, zaradi česar se bo v državni proračun steklo manj davkov, zato vlada predlaga povečanje obdavčitve kapitala – z letom 2020 bi se zvišal s 25 na 27,5 odstotka.

Od zvišanja obdavčitve kapitala država pričakuje dodatnih 17 milijonov evrov prihodkov letno, še 47 milijonov evrov pa naj bi se v proračun nateklo na račun predlaganih sprememb pri obdavčitvi podjetij: s 25 na 27,5 odstotka se bosta zvišala stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem ter stopnja davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.

Vprašanje najvišjega dohodninskega razreda še odprto

Po predlogu se bosta zvišali splošna in dodatna splošna olajšava pri dohodnini, dohodninska lestvica pa spremenila na način, da se razbremeni srednji dohodkovni razred. Predvideno je zvišanje mej vseh petih davčnih razredov, v nekaterih se znižujejo tudi stopnje davka. "Predvsem smo imeli v mislih prvi dohodninski razred," je dejal Bertoncelj in pojasnil, da bodo z najnižjo, 16-odstotno stopnjo davka po novem obdavčeni tisti z neto letno davčno osnovo do 8.500 evrov (sedaj do 8.021,34 evra).

V drugem in tretjem dohodninskem razredu se bo stopnja davka znižala s 27 na 26 odstotkov oz. s 34 na 33 odstotkov.

Se pa po besedah vodje poslanske skupine LMŠ-ja Braneta Golubovića koalicijskim partnerjem še ni uspelo dogovoriti glede petega dohodninskega razreda, torej o 50-odstotni obremenitvi najvišjih plač, ki bi se začela pri dobrih 70.000 evrih letnega dohodka, in ne pri 80.000 evrih, kot je predvideno v predlogu. Usklajevanja se bodo nadaljevala v parlamentu.

Tudi če bi bil kakšen evro manj, v Sloveniji potrebujemo razbremenitev dela, zato je ta ukrep po naši oceni nujen, ga pa iz previdnosti izvajamo postopno v obdobju štirih let.

Minister Andrej Bertoncelj

Zvišuje se tudi splošna olajšava pri dohodnini, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, in sicer s 3.302,70 evra na 3.500 evrov. Pri dodatni splošni olajšavi pa se bo pri vseh dohodkih do višine 13.316,83 evra izračunavala linearno glede na višino skupnega dohodka. S tem želijo zagotoviti, da zaposleni zaradi zvišanja minimalne plače ne bodo na slabšem, je pojasnil finančni minister. "Želel bi si, da bi lahko naredili še več, a nas javne finance žal omejujejo," je dodal.

Da bi bile davčne spremembe javnofinančno nevtralne, je napovedal še dodatne t.i. mehke ukrepe, ki bodo državnemu proračunu zagotovile dodatnih 74 milijonov evrov. Gre za ukrepe boja proti davčnim utajam in davčnim goljufijam, ki jih bo izvajala finančna uprava.

Levica ni zadovoljna z vladnim predlogom davčnih sprememb

Stranka Levica nasprotuje predlogu davčnih sprememb, ki jih je potrdila vlada, saj meni, da bodo imeli največ koristi najbogatejši. "Odloča se o tem, ali bomo 16 milijonov evrov vzeli revnim zaposlenim - ki bodo z ukinitvijo dodatka na delovno aktivnost ob do 200 evrov mesečne pomoči. Istočasno se je vlada danes odločila, da bo 138 milijonov evrov podarila najbogatejšim," je v izjavi za medije v DZ dejal Matej Tašner Vatovec.

Kot so izračunali, se bo delavcu z minimalno plačo, ki bo leta 2019 znašala 940 evrov bruto, dohodek na letni ravni povečal za manj kot dva evra, delavcu s povprečno plačo (1721 evrov bruto) za 147 evrov, dohodek menedžerja, ki prejema šestkratnik povprečne plače (10.327 evrov bruto), pa za 1989 evrov.

"V Levici nasprotujemo takšni davčni reformi. Po naših izračunih bi delavec na minimalni plači na letni ravni dobil 1,60 evra več dohodka, medtem ko bi menedžer z 10.000 evrov plače dobil 2000 evrov neto. Gre za izrazito nesolidarno, nesocialno davčno reformo, ki bo seveda spet šla v korist bogatim," je poudaril. Dodal je, da je bila pred nekaj časa težava najti 68 milijonov evrov za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, predlog, ki ga je danes sprejela vlada, pa vrta 74-milijonsko luknjo v proračunu.

Poslanec je razočaran, da tudi ta vlada, tako kot prejšnje, podpira najbogatejše, tiste na socialnem dnu pa da pusti stradati. Na novinarsko vprašanje, ali sporazum med koalicijskimi strankami in Levico še velja, je odgovoril, da je sporazum "vedno bolj scefran in poteptan" in da skoraj nič od dogovorjenega, razen enega zakona, ni bilo sprejeto. O podpori proračunu je dejal, da je do sprejemanja proračuna še slaba dva meseca: "Če bo kaj sprejetega v tem času, bo sporazum še veljal, sicer pač ne."

Vlada sprejela sveženj davčnih ukrepov

A. S.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Ta novica trenutno še nima komentarjev.