Staranje slovenskega prebivalstva: "Že čez 20 let bo povprečen Slovenec star 50 let"
Slovenija je tretja na lestvici evropskih držav, kjer se prebivalstvo najhitreje stara. Ob demografskih spremembah si na ministrstvu za delo prizadevajo poiskati pravo ravnovesje med vzdržnostjo pokojninskega in zdravstvenega sistema ter trgom dela. 
Reševanje demografskega položaja
Objavljeno: 5. avgust 2019 ob 07:40
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija

Če se bo takšna dinamika nadaljevala, bo delež starejših od 65 let leta 2030 predstavljal 25 odstotkov prebivalstva, do leta 2050 pa bo vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let. Vir: Pixabay

Glede na projekcije Združenih narodov je Slovenija uvrščena med deset najstarejših držav v celotnem svetu. Danes je pri nas vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Če se bo takšna dinamika nadaljevala, bo delež starejših od 65 let leta 2030 predstavljal 25 odstotkov prebivalstva, do leta 2050 pa bo vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let. Po podatkih Sursa je bila lani povprečna slovenska starost 43,3 leta. Če sem nam sedanja povprečna starost ne zdi tako visoka, poglejmo primerjavo z letom 1960 – takrat je bila povprečna starost Slovencev manj kot 30 let, razlaga predstavnik ZPIZ-a Andraž Rangus: "Že čez 20 let lahko pričakujemo, da bo povprečen Slovenec starejši od 50 let. Čez 20 let bo Slovenija doživela svojega abrahama," je pojasnil Rangus.

Na ministrstvu za delo so pripravili ukrepe, ki se nanašajo predvsem na podaljševanje delovne aktivnosti. "Ključno se mi zdi, da pripravimo delovna mesta, ki bodo omogočala starejšim, da bodo lahko delali," pravi ministrica. Foto: BoBo

Ukrepi, ki so jih pripravili na ministrstvu za delo, se nanašajo predvsem na podaljšanja delovne aktivnosti. Tako je že objavljeno javno povabilo za pripravo strategij učinkovitega upravljanja starejših zaposlenih, vredno 10 milijonov evrov. "Ni vse v zakonodaji, ni vse v podaljševanju delovne aktivnosti, ključno se mi zdi, da pripravimo delovna mesta, ki bodo omogočala starejšim, da bodo lahko delali," je za Radio Slovenija povedala ministrica za delo.

Poleg trga dela sta za reševanje demografske situacije pomembni tudi migracijska in družinska politika. Že lani je dodatek za veliko družino postal univerzalen, zvišalo se je tudi starševsko nadomestilo, našteva ministrica. "Predvsem pa se mi zdi ključno ne toliko finančne spodbude kot to, da bodo mladi zaposleni lahko lažje usklajevali poklicno in zasebno življenje," je še dejala Ksenija Klampfer.

Pred kratkim je bila na vladi sprejeta migracijska strategija, ministrstvo za delo pa bo pripravilo načrt predintegracijskih ukrepov. "To pomeni, da bodo delavci, ki bodo prišli k nam že nekoliko opolnomočeni, seznanjeni s pravnim redom v Republiki Sloveniji, s kulturo in družbenimi navadami," je pojasnila ministrica. Poleg tega bo pripravljen še načrt ukrepov, s katerimi bodo skušali zmanjšati obseg izseljevanja slovenskih državljanov, in ukrepov, s katerimi bodo skušali privabiti že izseljene Slovence.

Urška Valjavec (Radio Slovenija)
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj