Foto: Reuters
Foto: Reuters

Presodil je, da obsodba na 40 let zapora, ki so mu jo prisodili na prvi stopnji, ni bila zadostna.

"Zločini, ki jih je zagrešil, so bili nepredstavljivih razmer in brutalnosti," so zapisali v razsodbi.

Razsodbo je pospremil gromek aplavz v dvorani, v kateri so se zbrali tudi številni svojci žrtev.

Prizivni senat je potrdil skoraj vse elemente sodbe na prvi stopnji, ko je za zdaj 73-letnega Karadžića haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije 24. marca 2016 odločilo, da je kriv v 10 od 11 točk obtožnice, in ga obsodilo na 40 let zapora.

Med drugim so ga obsodili zaradi genocida več kot 8.000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletnega obleganja Sarajeva, kjer je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi. Oprostilo pa ga je obtožbe zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH-a leta 1992.

V dvorani so bili tudi svojci žrtev. Foto: Reuters
V dvorani so bili tudi svojci žrtev. Foto: Reuters

Tudi prizivni senat je na podlagi pritožbe tožilstva v tem primeru odločil, da ni kriv za genocid. Strinjal pa se je s tožilstvom, da obsodba na 40 let zapora ne ustreza teži Karadžićevih zločinov, je povedal predsedujoči senatu Vagn Joensen.

Obsojen tudi Mladić

Predtem je v izreku pravnomočne sodbe povedal, da je prizivni senat zavrnil vse točke pritožbe obrambe, ki jih je med drugim vložila zaradi pristranskosti sodišča in nepravičnega sojenja, ker zanje ni predložila dokazov.

Na dosmrtni zapor, tudi zaradi genocida v Srebrenici, je bil na haaškem sodišču obsojen tudi tesni sodelavec Karadžića, nekdanji vojaški voditelj bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki se je na sodbo prav tako pritožil.

Karadžić je sicer najvišji politik, ki mu je haaško sodišče, ki je po 24 letih decembra 2017 končalo delo, izreklo sodbo, potem ko je nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.

Po 13 letih na begu so ga prijeli 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić. Srbske oblasti so ga izročile haaškemu sodišču, kjer se je sojenje začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014. Obe stranki sta se na sodbo pritožili leta 2016.

Hrvaška obsodbo pozdravlja

Na Hrvaškem razsodbo pozdravljajo. Obsodba Karadžića ne more vrniti življenja več deset tisoč žrtvam in omiliti bolečine njihovih družin, vendar mora biti trajen opomin na pogubnost velikosrbske politike, je ocenila hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović.

"Današnja odločitev je končna sodba enemu glavnih ideologov in izvajalcev velikosrbske politike, ki ni oklevala pred genocidom in drugimi najtežjimi mednarodnimi zločini proti Hrvatom in Bošnjakom s ciljem oblikovanja t. i. velike Srbije," so sporočili iz urada hrvaške predsednice.

Hrvaška vlada je sodbo pozdravila in pravi, da upa, da bo pomenila vsaj minimalno zadoščenje žrtvam in njihovim družinam. Menijo, da gre za še en razlog za soočanje z zgodovino in zavračanje velikosrbske politike in ideologije, katere osnovni cilji in metode so v današnji sodbi označene kot zločin proti človečnosti.

Obžalovali so, da senat ni ugotovil Karadžićeve odgovornosti tudi za genocid v preostalih občinah v BiH-u, ne le v Srebrenici, ker menijo, da gre za "neločljiv element njegove zločinske politike". Trdijo, da bi morali v prizivnem postopku povezati Karadžićevo sodelovanje v združenih zločinskih načrtih v BiH-u s političnim in vojaškim vrhom takratne ZR Jugoslavije, ki jo je vodil Slobodan Milošević.

"Dočakali smo obsodbo zločinske politike. V mislih smo z žrtvami in njihovimi družinami," pa so sporočili na Twitterju iz največje hrvaške opozicijske stranke SDP.

Združenja žrtev vojne zadovoljna

Predstavniki združenj žrtev vojne v BiH-u in člani družin ubitih ter pogrešanih, ki so se v Haagu udeležili izreka sodbe, so s ploskanjem pospremili odločitev senata, ki je Karadžića obsodil zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v BiH-u med letoma 1992 in 1995. "Včasih se zdi, da pravice ni, a je vendarle dosežena," je dejala predsednica društva Ženske žrtve vojne Bakira Hasečić, ki je izrek sodbe spremljala na sodišču.

Predsednik združenja taboriščnikov BiH-a Jasmin Mešković je povedal, da je bil pred sodbo zaskrbljen zaradi sprememb v sestavi senata. "Vse se je dobro izteklo, dobil je, kar si je zaslužil," je dodal. Meni tudi, da je sodba dobra podlaga za pravosodno prakso in ustvarjanje zaupanja med ljudmi.

Predsednik združenja sorodnikov otrok, ubitih med obleganjem Sarajeva, Fikret Grabovica je izrazil posebno zadovoljstvo, ker je senat potrdil sodbo v delu, ki zadeva obtožbe za genocid v Srebrenici in združen zločinski načrt pri obleganju prestolnice BiH-a. "Čas je, da gre Karadžić dokončno na smetišče zgodovine, ne pa da v nekaterih krogih še vedno velja za narodnega heroja," je dejal.

Poudaril je, da predstavlja starše 1.600 ubitih otrok, ki jim je pomembno, "da je sodišče potrdilo, da je bil Karadžić tisti, ki je zaukazal teroriziranje in topniško obstreljevanje prebivalstva". Pričakuje, da bo sodba prispevala k temu, da bodo v BiH-u končno sprejeli zakon, s katerim bodo kaznovali zanikanje genocida.

V spominskem centru v Potočarih, kjer je pokopana večina od 8.372 žrtev genocida nad Bošnjaki v Srebrenici, so člani družin žrtev organizirano prek televizijskih zaslonov spremljali dogajanje v Haagu in pozdravili izrečeno kazen.

Predsedujoči predsedstvu BiH-a, nekdanji predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, je ocenil, da je sodba Karadžiću "precej arogantna in cinična" in da je del poravnave računov za prejšnje sodbe haaškega sodišča. Meni, da sodišče v Haagu ni izpolnilo svoje misije – zagotovitve sprave. Ta je po njegovem mnenju zdaj še bolj negotova, če ne že skoraj nemogoča.

Bošnjaški član predsedstva BiH-a Šefik Džaferović je ocenil, da je bila kazen za Karadžića "zaslužena" ter da so "žrtve njegovih zločinov in celoten civiliziran svet lahko zadovoljni". Kot je dodal, je pravici delno zadoščeno, ker Karadžić ni bil obsojen zaradi genocida v drugih občinah BiH-a.

Po besedah Džaferovića je danes "celoten vojaški vrh Republike Srbske obsojen zaradi združenega zločinskega načrta, genocida in zločinov proti človečnosti". Poudaril je, da sodbe ne doživlja kot obsodbo srbskega naroda, temveč političnega projekta beograjskega režima Slobodana Miloševića, ki sta ga v BiH-u izvajala Karadžić in Mladić.

Kot je dodal, je današnja sodba tudi močno sporočilo tistim, ki načrtujejo napade na BiH, saj njihovi projekti nikoli ne bodo uspešni in bodo končali na "temni strani zgodovine". Poudaril je, da je v BiH-u in regiji treba zgraditi zaupanje, ki ga ni mogoče graditi na zanikanju zločinov in povzdigovanju vojnih zločincev. Hrvaški član predsedstva BiH-a Željko Komšić je ocenil, da sodba predstavlja določeno zadoščanje za žrtve, hkrati pa je tudi opomin za prihodnje generacije, da nobeno zlo ne bo ostalo nekaznovano.

Srbska demokratska stranka (SDS) v BiH-u, ki jo je nekaj časa vodil Karadžić, je v sporočilu navedla, da je sodba "neutemeljena", "škandalozna", "nepravična" in da je njen namen "sataniziranje srbskega naroda".

Boj proti zanikanju vojnih zločinov in izobraževanje o resnici je pomembnejši kot kadar koli, pa je na Twitterju zapisala komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović. Poudarila je, da je sodba Karadžiću pokazala "prevlado pravice".