Wilmi Gravenor je le nekaj mesecev po rojstvu, decembra leta 1937, mama kupila približno 45 centimetrov visoko umetno božično drevo, izdelano iz lesa, zeleno pobarvanega gosjega perja in drugih pretežno naravnih materialov.

Ko je Wilma odraščala, ga je mama vsako leto pred božičem postavila na kredenco in dekletcu naročila, naj ga okrasi, tudi med drugo svetovno vojno, se spominja danes 82-letna ženička. "Med vojno ni bilo mogoče dobiti nobenih okraskov. Zato mi je teta prinesla najbolj pisane strani iz revije Woman's Own, mama me je posedla k mizi s škarjami v rokah, mi dala na mizo moko in vodo ter mi naročila, naj ju zmešam v pasto, nato pa izdelam papirnato verigo," se je v pogovoru za Somerset County Gazette spominjala Gravenorjeva.

Pozneje, ko je odrasla, se poročila in odselila, je drevesce vzela s seboj. V 82 letih sta z drevesom zamenjali že 16 domovanj, pojasnjuje. In medtem ko ga je začetku krasila skupaj z mamo, pozneje pa sama, ji danes pomaga vnukinja Caitlin.

Drevo je po letih uporabe že precej krhko, ob tem pojasni Wilma in doda, da ga je skozi desetletja okraševala z vsem mogočim – z girlandami, s pisanimi trakci, plastičnimi in steklenimi kroglicami, pentljami itd. Poleg tega na drevesu častno mesto najdejo uhani (kadar se drugi del para izgubi), razni zvončki in drugi okraski.

Prav na vrhu, namesto angela ali zvezde, pa kraljuje Wilmin najljubši "okrasek", punčka iz celuloida, ki je del drevesa že od vsega začetka, z leti pa jo je Wilma okraševala s konci girland, ki jih je (namesto krone) temu posebnemu angelu z buciko pritrjevala na glavo. "Če dobro pogledate, boste videli, da ima po glavi polno luknjic, narejenih z bucikami," je v smehu za BBC še povedala Wilma.