Rafaelov avtoportret s prijateljem je za rimsko razstavo posodil pariški muzej Louvre. Foto: AP
Rafaelov avtoportret s prijateljem je za rimsko razstavo posodil pariški muzej Louvre. Foto: AP

Rafael, nič manj kot "božanski" že v času življenja
V rimskem razstavišču Scuderie del Quirinale je od danes na ogled razstava s preprostim naslovom Rafael. Postavitev, ki predstavlja vrhunec zaznamovanja 500-letnice smrti italijanskega renesančnega umetnika Rafaela Santija, združuje približno 200 umetnin in je doslej najobsežnejša predstavitev njegovih del.

Avtor besedila knjige Božanski Rafael je profesor in strokovnjak za italijansko renesanso Claudio Strinatti. Besedilo je v slovenščino prevedla Irena Trenc Frelih, spremno besedo k italijanski izdaji je napisal Alessandro Vezzosi, k slovenski iz leta 2015 pa Igor Škamperle. Foto: Mladinska knjiga
Avtor besedila knjige Božanski Rafael je profesor in strokovnjak za italijansko renesanso Claudio Strinatti. Besedilo je v slovenščino prevedla Irena Trenc Frelih, spremno besedo k italijanski izdaji je napisal Alessandro Vezzosi, k slovenski iz leta 2015 pa Igor Škamperle. Foto: Mladinska knjiga

Leta 2015 je izšla slovenska izdaja knjige Božanski Rafael, za katero je spremno besedo napisal filozof in sociolog Igor Škamperle, ki pravi, da je Rafael veljal za "božanskega" že v času svojega življenja. Spremljali sta ga milina in lahkotnost, ki sta bili sinteza zunanjosti in notranjosti. Tako kot druga dva velikana italijanske renesanse – Michelangelo in Leonardo da Vinci je tudi on povzemal iz dediščine. Vsebine na Rafaelovih podobah je lahko razbirati, v portretu pa je v slikarstvo vpeljal psihologijo, še pravi Škamperle.

Rekordnih štiri milijarde evrov za zavarovanje razstavljenih del
Razstava združuje slike in risbe, ob približno 120 Rafaelovih delih so predstavljena še dela drugih umetnikov, ki omogočajo primerjavo. Postavitev organizirajo v sodelovanju s firenško galerijo Uffizi, kjer se ponašajo z največjo zbirko Rafaelovih del in od koder so posodili več kot 40 njegovih stvaritev.

Sicer pa je dela za razstavo posodilo skupaj 52 umetnostnih institucij. Med drugim je mogoče videti slike Ženska s tančico iz galerije Uffizi, portret Baldassarreja Castiglioneja, avtoportret s prijateljem iz pariškega muzeja Louvre in Marijo z vrtnico iz madridskega muzeja Prado. Razstavljena dela so zavarovana za rekordno vsoto štiri milijarde evrov, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Rafael Santi (1483-1520) se je rodil v Urbinu, šolal se je pri očetu zlatarju in slikarju ter pri Peruginu. Delal je v Perugii, Firencah in nato v Rimu. Bil je varovanec papežev Julija II. in Leona X., leta 1514 je postal glavni arhitekt stavbarnice sv. Petra, leto zatem ga je papež imenoval za svojega glavnega svetovalca, nadzornika vseh starin v Rimu in vodjo dejavnosti kurije. Foto: AP
Rafael Santi (1483-1520) se je rodil v Urbinu, šolal se je pri očetu zlatarju in slikarju ter pri Peruginu. Delal je v Perugii, Firencah in nato v Rimu. Bil je varovanec papežev Julija II. in Leona X., leta 1514 je postal glavni arhitekt stavbarnice sv. Petra, leto zatem ga je papež imenoval za svojega glavnega svetovalca, nadzornika vseh starin v Rimu in vodjo dejavnosti kurije. Foto: AP

Papež, direktor in strokovni svet galerije Uffizi
Postavitev se začenja z letom umetnikove smrti 1520. Poleg Rafaelovega zadnjega ustvarjalnega obdobja v Rimu predstavlja tudi dela iz let v Firencah in v umetnikovem rojstnem Urbinu. Na njej sta prvič skupaj razstavljena portreta papežev Julija II. in Leona X., s katerima je umetnik v svojih rimskih letih dokazal svojo umetniško moč.

Dejansko je napovedana izposoja portreta papeža Leona X. privedla do razdora med direktorjem galerije Uffizi Eikejem Schmidtom in tamkajšnjim strokovnim svetom. Svet je namreč protestno odstopil ob direktorjevi napovedi izposoje te dragocene slike. Kot so zapisali člani strokovnega sveta, je pred kratkim restavrirani portret na seznamu dragocenih slik, ki ne smejo zapustiti galerije. Seznam 24 mojstrovin so sestavljali več mesecev, odobril ga je tudi Schmidt, zato svet njegovi odločitvi nasprotuje.

Kot je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, je Schmidt svojo odločitev branil z obrazložitvijo, da bo razstava Rafaelovih del v Rimu "epohalen kulturni dogodek, na katerega bo lahko Italija ponosna", in da omenjena slika na takšni razstavi ne sme umanjkati. Dodal je, da je mogoče sliko po restavriranju brez tveganja prepeljati v Rim. Portret papeža Julija II. bo za razstavo posodila londonska Nacionalna galerija.

Portret papeža Leona X. s kardinaloma Giuliom De'Medicijem in Luigijem de'Rossijem. Foto: AP
Portret papeža Leona X. s kardinaloma Giuliom De'Medicijem in Luigijem de'Rossijem. Foto: AP

Rim in Firence vabijo s skupnimi močmi
Razstavišče Scuderie del Quirinale se je z galerijo Uffizi povezalo na še en način. V firenški galeriji bodo namreč priznali 33-odstotni popust tistim, ki bodo obiskali razstavo v Rimu, v rimskem razstavišču pa prav tolikšen popusti tistim, ki bodo obiskali galerijo Uffizi. Kot je povedal Schmidt, morajo obiskovalci rimske razstave "absolutno priti v Firence", da svojo izkušnjo dopolnijo z ogledom Rafaelovih del njihovi galeriji, in seveda tudi obratno, po Firencah obiskati še razstavo v Rimu. Za razstavo je v predprodaji prodanih ali rezerviranih že več kot 70 tisoč vstopnic.

Velika razstava kot znanstveni projekt
Umetnine je za razstavo posodil tudi muzej Albertina, in sicer gre po besedah kustosa razstave Mattea Lafranconija za nekaj najlepših grafik, ki jih hrani ta dunajski muzej. Pariški muzej Louvre pa je v sklopu dogovora med Italijo in Francijo posodil pet Rafaelovih del. Italija je v zameno muzeju Louvre za veliko razstavo ob lanski 500-letnici smrti italijanskega renesančnega umetnika Leonarda da Vincija posodila nekaj njegovih del, piše agencija APA.

Priprava razstave in restavratorska dela so trajala tri leta. Kot je na predstavitvi povedal predsednik italijanske organizacije Ales, ki se posveča kulturni dediščini, je razstava najprej znanstveni projekt. "Bo odlična priložnost za poglobljen študij, ne le prava paša za oči," je dodal. Direktor galerije Uffizi Schmidt pa je poudaril, da od Rafaelove smrti še nikoli v zgodovini ni bilo v Rimu združenih toliko njegovih del.

Razstava Rafael v rimskem razstavišču Scuderie del Quirinale je na ogled do 2. junija.

500-letnica Rafaelove smrti