Alešu Košarju nagrada Fabjana Hafnerja za prevod Heideggerja
Letošnji prejemnik nagrade Fabjana Hafnerja je prevajalec Aleš Košar, ki so ga ovenčali za prevod knjige Kaj se pravi misliti? nemškega filozofa Martina Heideggerja. S podelitvijo nagrade se je sklenil 35. Slovenski knjižni sejem.
Prevajalec, ki se "vsakega prevajalskega oreha loti s skorajda forenzično natančnostjo"
Objavljeno: 2. december 2019 ob 08:48
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Nagrajeni prevod je izšel leta 2017 pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. Foto: Založba Filozofske fakultete

Tokratno strokovno žirijo za nagrado za izjemen prevod zadnjih treh let iz nemškega v slovenski jezik so sestavljali prevajalka Irena Samide, slovenska zgodovinarka in prevodoslovka Tanja Žigon ter prevajalec Brane Čop.

Martin Heidegger: Kaj se pravi misliti?

Komisija je letos izbirala med devetimi prevodi ‒ dva prevoda sta bila s področja otroške in mladinske literature, trije iz humanistike oziroma družboslovja in štirje iz leposlovja. Nagrajeni prevod je izšel leta 2017 pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete in vključuje Heideggerjeva predavanja iz let 1951 in 1952.

Kaj mislenje historično nalaga človeku ...
Aleš Košar je glede izzivov pri prevajanju in oblikovanju dobrega prevoda v polju strokovne literature zapisal, da "gre za usklajenost z zgodovinsko prevajalsko tradicijo, terminološko ustreznost, jezikovno subtilnost, ohranjanje razlik, ne-olajševanje besedila, nevsiljevanje vnaprejšnjih tez in konceptov, ki se v tekstu ne izkazujejo".

V obrazložitvi komisije piše, da poskuša nemški filozof v svojih predavanjih podati temeljni bitnozgodovinski, dvotirni premislek, ki izhaja iz samega, kot prevaja Košar, mislenja: kaj sploh pomeni misliti in kaj mislenje historično nalaga človeku.

Nagrada je poimenovana po prevajalcu, pesniku in literarnem zgodovinarju Fabjanu Hafnerju (1966‒2016). Foto: Arhiv RTV SLO

Dean Komel je v spremni besedi knjige zapisal, da Košar s svojo prevajalsko mojstrovino postavlja terminološke temelje za prevajanje Heideggerja v slovenščino, in sicer tako, da pri tem "izstopijo pomenske možnosti nemške ubeseditve". In kot je še zapisal: "Slovenska poubeseditev pri tem ne zgolj zastopa nemške ubeseditve, marveč vzporedno sama vstopa v smiselno upovedovanje, ki bolj izrazi, kot pa odraža tisto, kar je ubesedeno v izvirniku ‒ ravno tako kot prevod."

Prevajalčev avtonomni besedilni svet odseva razkošno ustvarjalnost, obenem pa se vsake sintagme, vsake misli, vsakega prevajalskega oreha loti s skorajda forenzično natančnostjo. Opravka imamo s pre-vodom, edinstveno govorico filozofije, je še zapisano v obrazložitvi nagrade.

Fenomenologija, nemška klasična filozofija in romantika
Leta 1964 v Celju rojeni Aleš Košar je študiral filozofijo in primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Sledili so prevodi za različne publikacije in založbe. Leta 2010 je doktoriral z delom Filozofsko-teoretske in kulturno-zgodovinske osnove Heideggrove obravnave izvora umetniškega dela. Posveča se prevajanju znanstvenih monografij s področja fenomenologije, nemške klasične filozofije in romantike.

Nagrado Fabjana Hafnerja so prvič podelili leta 2017 za izjemen prevod iz nemškega v slovenski jezik, leta 2018 pa nagrado za izjemen prevod iz slovenskega v nemški jezik. Foto: Goethe-Institut

Nagrado Fabjana Hafnerja, ki želi izmenjaje odlikovati izjemne prevajalce iz slovenščine v nemščino in obratno, podeljujejo Goethe-Institut Ljubljana, Literarisches Colloquium Berlin (LCB), Musil-Institut, nemško veleposlaništvo v Sloveniji in zvezna dežela Koroška. Letošnja nagrada zajema enomesečno štipendijo za delo na rezidenci Literarisches Colloquium Berlin, denarno nagrado v višini 4.000 evrov in branje s pogovorom v Musil-Institutu.

P. G.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj