Prenova odra se počasi bliža koncu. Foto: arhiv Šentjakobsko gledališče
Prenova odra se počasi bliža koncu. Foto: arhiv Šentjakobsko gledališče
Direktor Šentjakobskega gledališča Milan Golob. Foto: Jernej Čampelj
Direktor Šentjakobskega gledališča Milan Golob. Foto: Jernej Čampelj

"Ponosni smo na svoje dosežke in bogato tradicijo. Zavedamo se, da je ljubiteljskih gledališč precej, zato je vpis še toliko bolj zgovoren, saj dokazuje, da so Šentjakobčani pustili nezamenljiv pečat v finem tkanju slovenske kulturne krajine. Za vse člane in sodelavce gledališča je to veliko priznanje in hkrati obveza za še bolj predano udejstvovanje v trenutno ne najbolj prijaznih časih," je povedal direktor gledališča Milan Golob.

Šentjakobsko gledališče so prostovoljci, člani Gospodarskega naprednega društva, ustanovili 12. decembra 1920. Najprej so imeli dvorano na Florijanovi ulici v Ljubljani in tam v letu 1921 izvedli krstno uprizoritev drame Pelikan švedskega avtorja Johana Augusta Strindberga. Gledališče bo tako v sezoni 2020/2021 praznovalo 100. obletnico, ki jo bodo proslavili tudi s sodobno postavitvijo predstave Pelikan v režiji Mareta Bulca.

Predstavo Mali diktator po motivih filma Veliki diktator je leta 2010 režirala Tijana Zinajić. Foto: Bor Slana
Predstavo Mali diktator po motivih filma Veliki diktator je leta 2010 režirala Tijana Zinajić. Foto: Bor Slana

V letu 1932 se je Šentjakobsko gledališče preselilo v Mestni dom, stavbo, kjer domuje še danes. Oder in dvorano, ki si ju deli z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, letos prenavljajo. "Med samo obnovo se je izkazalo, da gre za zahteven projekt. Gradbeniki so se srečevali s številnimi težavami, saj stavba datira v leto 1899, vendar gre projekt za dva milijona evrov, kar predstavlja letošnjo največjo naložbo Mestne občine Ljubljana v kulturo, počasi proti koncu. Trenutno obdobje, v katerem obisk gledališč ni mogoč, je sicer idealen za prenovo. Vsi pa se že veselimo dne, ko bomo spet stopili na oder," je sporočil Golob.

Polprofesionalno Šentjakobsko gledališče je bilo v 100 letih delovanja odskočna deska za marsikatero znano igralsko ime, na primer Staneta Severja, Natašo Barbaro Gračner in Jurija Zrneca, predstave z amaterskimi igralci pa so in jih še vedno ustvarjajo priznani režiserji, kot so Primož Ekart, Gašper Tič in Diego De Brea.

V letu 1932 se je Šentjakobsko gledališče preselilo v Mestni dom. Stavbo si deli z Lutkovnim gledališčem Ljubljana. Foto: arhiv Šentjakobsko gledališče
V letu 1932 se je Šentjakobsko gledališče preselilo v Mestni dom. Stavbo si deli z Lutkovnim gledališčem Ljubljana. Foto: arhiv Šentjakobsko gledališče

V uradni register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, je sicer trenutno vpisanih 86 enot. Sem spadajo prakse, znanja in veščine ter z njimi povezana orodja, predmeti, izdelki in kulturni prostori. Med drugim v registru najdemo prekmurščino, vzrejo čebeljih matic kranjske čebele, pripravo idrijskih žlikrofov in klekljanje idrijske čipke.