Edgar Hilsenrath (1926‒2018). Foto: Wikipedia
Edgar Hilsenrath (1926‒2018). Foto: Wikipedia

V Leipzigu leta 1926 kot sin trgovca rojeni Edgar Hilsenrath je moral kot 12-letni deček pred nacisti pobegniti v Romunijo, tri leta kasneje je sledila deportacija v judovski geto v Ukrajini.

Kot pisatelj je mednarodni preboj doživel z romanom Nacist & brivec (Der Nazi & der Friseur), ki je sprva izšel leta 1971 v angleškem jeziku na tleh ZDA in šele šest let kasneje še v nemškem prevodu. Delo je izšlo v več kot dveh ducatih držav, na Kitajskem ga je pospremil predgovor kasnejše dobitnice Nobelove nagrade za književnost Herte Müller.

Precej perverzen pogled na holokavst imam. Nemci se skušajo zdaj Judom "odkupiti" tako, da jih idealizirajo … to je daleč od resnice. Judje v getu so imeli napake, kot vsi ljudje.
Edgar Hilsenrath

S humorjem nad temno obdobje zgodovine
Knjiga, ki je bila v ZDA objavljena pod dvema naslovoma (The Nazi and the Barber oziroma The Nazi Who Lived As a Jew), prinaša zgodbo o nacističnem oficirju, ki ob koncu vojne privzame identiteto ene izmed svojih žrtev, da bi si rešil glavo. Delo odlikujejo duhoviti opisi najtemnejšega obdobja nemške zgodovine, za več let kasnejšo nemško izdajo pa so se založniki odločili po presoji, da ljudje prej “še niso bili pripravljeni nanjo”.

Nasploh so se nemški založniki ob Hilsenrathovem pisanju pogosto počutili nelagodno, saj so menili, da je "preveč grozljivo, preveč posmehljivo in prostaško". Preden je prišel do objave romana Nacist & brivec v svoji domovini, se je moral predstaviti kar 60 tamkajšnjim založniškim hišam.

Več njegovih del je skozi leta doživelo dramske upodobitve. Na posnetku je prizor iz predstave Der Nazi & der Friseur. Foto: EPA
Več njegovih del je skozi leta doživelo dramske upodobitve. Na posnetku je prizor iz predstave Der Nazi & der Friseur. Foto: EPA

Holokavst oziroma šoa z vidika storilca
"Predstavljati šoo z vidika storilca je bilo zelo sporno," je povedal Hilsenrath v intervjuju za nemško tiskovno agencijo DPA ob svojem 85. rojstnem dnevu. "Nemci niso želeli groteske o holokavstu, saj jih je grizla vest." Vendar so njegove knjige v ZDA dosegale milijonske naklade, prav tako so hitro postale uspešnice v Franciji in Italiji. Več njegovih del je skozi leta doživelo dramske upodobitve, tudi na nemških odrih.

Vendar pisatelj ni ostal dolžan niti ZDA, o čemer priča naslov še enega izmed njegovih avtobiografskih romanov, Fuck America.

Neusmiljen opis boja za preživetje
Sicer pa je Edgar Hilsenrath najprej pritegnil pozornost leta 1954 s svojim prvim romanom Noč (Night), ki prinaša pretresljivo zgodbo iz časa, ki ga je z družino prebil v getu v Ukrajini. Gre za neusmiljen opis boja za preživetje na eni izmed zadnjih postaj za izgnane Jude, ki je v Nemčiji pod naslovom Nacht izšel šele leta 1964.

Vrnitev v deželo krvnikov
Hilsenratha je pri starosti 18 let izpod nacističnega jarma osvobodila Rdeča armada, temu je sledila selitev v Bukarešto, od koder je odpotoval v Izrael. Vendar mu je ta država za vselej ostala tuja. Po vmesnem postanku v Franciji je leta 1951 končno pristal v ZDA, kjer se je sprva preživljal kot natakar, pisarniški kurir in nočni vratar.

Edgar Hilsenrath ni ostal dolžan niti ZDA, ki so bile nekaj časa njegova nova domovina, o čemer priča naslov še enega izmed njegovih avtobiografskih romanov, Fuck America. Foto: Amazon
Edgar Hilsenrath ni ostal dolžan niti ZDA, ki so bile nekaj časa njegova nova domovina, o čemer priča naslov še enega izmed njegovih avtobiografskih romanov, Fuck America. Foto: Amazon

Šele leta 1975 se je odločil, da se vrne v Nemčijo. "V Ameriki sem bil zaradi nemškega jezika izgubljen," je dejal. Vendar pa nemška kritiška sfera dlje časa ni imela posluha za njegova dela, ki so njegova žalostna pričevanja prinašala z nenavadno mešanico gole groze in črnega humorja. Njegova dela, pogosto napisana v obliki dialogov, so rušila mnoge tabuje glede nacistične morije.

Hilsenrath je za svoja dela prejel več lovorik, nazadnje leta 2016 nagrado, poimenovano po pesnici Hilde Domin, ki jo podeljuje mesto Heidelberg. Njegovo življenjsko delo izraža izkušnjo izgnanstva "na literarno edinstven in pogumen način", je svojo odločitev utemeljila žirija. "Mesto njegove pripovedi je smeh, ki se zatakne v tvojem grlu ‒ med cinizmom, žalostjo in samopotrditvijo."

"To je res moj dom"
"Sem eden izmed redkih Judov svoje generacije, ki živijo v Nemčiji brez jeze ali sovraštva," je ponosno dejal v intervjuju ob svojem rojstnem intervjuju. "To je res moj dom," je še dodal.

V slovenščini imamo na voljo njegova romana Nacist & brivec in Noč, ki ju je prevedel Branko Avsenak in sta v letih 1981 oziroma 1983 izšla pri mariborski založbi Obzorja.

Edgar Hilsenrath je za posledicami pljučnice umrl 30. decembra v Wittlichu na zahodu Nemčije. "Boril se je do konca, toda naposled mu je zmanjkalo moči," je za DPA povedala njegova žena Marlene.