Opera Blühen (Razcvet) bo krstno izvedbo v frankfurtski operni hiši doživela drevi ob 19. uri.

V vlogi osrednje junakinje Aurelie nastopa novozelandska mezzosopranistka Bianca Andrew. Foto: Frankfurtska opera/Barbara Aumüller
V vlogi osrednje junakinje Aurelie nastopa novozelandska mezzosopranistka Bianca Andrew. Foto: Frankfurtska opera/Barbara Aumüller

Avstrijski libretist Händl Klaus je zgodbo povzel po zadnji pripovedi nobelovca Thomasa Manna. Delo Die Betrogene (Prevarana) iz leta 1953 govori o vdovi, ki se zaljubi v veliko mlajšega moškega in je v razcvetu zaljubljenosti soočena z neozdravljivim rakavim obolenjem.

Foto: Frankfurtska opera/Barbara Aumüller
Foto: Frankfurtska opera/Barbara Aumüller

Režijo podpisuje mezzosopranistka Brigite Fassbaender, ki se je po sklenjeni pevski karieri posvetila režiji in je doslej uprizorila že več kot 80 produkcij. Dirigiral bo Michael Wendeberg, vlogo orkestra pa je prevzel Ensemble Modern, ki bo po skladateljevih besedah jeseni gostoval tudi v Sloveniji.

Za operni oder neobičajna ljubezenska zgodba
Thomas Mann je v svojem romanu Prevarana prikazal paradoksalno situacijo, zavito v alarmantno dialektiko življenja in smrti. Libretist in skladatelj sta svojo opero zasnovala v sedmih prizorih in se pri tem osredotočila na protagonistko, ki sta jo poimenovala Aurelia. Njen odnos s hčerjo Ano je še bolj zapleten, s komunikacijo med obema pa se razkrijejo protagonistkini lastni strahovi in negotovosti, so zapisali v Frankfurtski operi. V vlogi Ane nastopa slovenska sopranistka Nika Gorič.

"Za operni oder zelo neobičajna ljubezenska zgodba, v kateri pa sem zaznal izjemen dramatični potencial," je za časopis Večer povedal skladatelj. Gre za njegovo drugo operno delo po Orlandovem gradu, ki so ga krstno izvedli pred okroglim desetletjem v Bielefeldu v Nemčiji.

Slovenska sopranistka Nika Gorič upodablja Aureliino hčer Ano. Foto: Frankfurtska opera/Barbara Aumüller
Slovenska sopranistka Nika Gorič upodablja Aureliino hčer Ano. Foto: Frankfurtska opera/Barbara Aumüller

Skladateljev individualni čutni glasbeni jezik
Žuraj svoja dela prilagaja izvajalcem, pogosto vključuje scenske elemente in uporablja akustični prostor kot glasbeni parameter. "Njegova dela združujejo estetiko in tehnologijo elektronike s klasično orkestracijo – v individualnem glasbenem jeziku, ki je vedno čuten," so o njegovem ustvarjanju zapisali v Frankfurtski operi.

Skladatelj Vito Žuraj poučuje kompozicijo in glasbeno teorijo na Glasbeni akademiji Univerze v Ljubljani. Foto: BoBo
Skladatelj Vito Žuraj poučuje kompozicijo in glasbeno teorijo na Glasbeni akademiji Univerze v Ljubljani. Foto: BoBo

Žurajeva dela so hitro postala prepoznavna v večjih koncertnih dvoranah in na festivalih, izvajajo jih tudi priznani ansambli, kot so Newyorški filharmonični orkester, Škotski simfonični orkester BBC, Komorni zbor RIAS in Ensemble Modern, s katerim sodeluje že več kot deset let.

Kopica mednarodnih nagrad in uspehov
Leta 1979 v Mariboru rojeni Vito Žuraj je na ljubljanski Akademiji za glasbo končal študij kompozicije, čemur je sledil podiplomski študij kompozicije in elektronske glasbe na Visoki šoli za glasbo Carla Marie von Webra v Dresdnu. Izobraževal se je tudi v Frankfurtu in Karlsruheju v slednjem je tudi poučeval. Deluje kot profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na ljubljanski glasbeni akademiji.

Žuraj je leta 2015 prejel nagrado Prešernovega sklada, ki mu jo je prinesla skladba Changeover, za katero je prejel tudi prvo nagrado na skladateljskem natečaju mesta Stuttgart. Leto pozeje so ga ovenčali s prestižno skladateljsko nagrado Claudia Abbada, ki jo podeljujejo pri Berlinskih filharmonikih. Na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum v Stockholmu pa je zasedel drugo mesto.