Razstava z več kot 70 deli nosi naslov Matisse - Metamorfoze. Od ideje do razstave. Henri Matisse je sicer znan kot eden vodilnih slikarjev francoskega modernizma in eden najpomembnejših koloristov 20. stoletja.

Kipi, fotografije in viri navdiha
Na kiparski razstavi si je mogoče ogledati tudi proces nastajanja njegovih del, predvsem tistih iz brona, ki ga je Matisse s fotografijami sam dokumentiral. Ob kipih so razstavljene še njegove fotografije in viri njegovega navdiha. Matisse se je ukvarjal z afriškim kiparstvom.

"Tako kot metamorfoza se spreminjajo tudi njegovi liki," so zapisali v muzeju. "Če so ti sprva sledili naturalističnim idealom, so poznejše stvaritve in nadaljnje obdelave istega motiva postale vse abstraktnejše." To je razvidno iz bronastih reliefov Nu de dos I-IV, ki so nastali v obdobju 20 let, in ležečih aktov Nu couche I-III.

Kipi iz Københavna, Washingtona, Baltimora, San Francisca
Za razstavo si je muzej izposodil Matissova dela iz znanih zbirk v Københavnu, Washingtonu, Baltimoru, San Franciscu, Parizu in Moskvi. Največ del je prispeval Muzej Matisse v Nici, kjer bo razstava na ogled prihodnje leto.

Henri Matisse, ki sodi med največje koloriste 20. stoletja, se je rodil leta 1869 v kraju Le Cateau Cambresis. Slikati je začel leta 1890, od leta 1892 je bil v Parizu učenec Gustava Moreauja, leta 1898 je bil v Londonu, nato krajši čas na Korziki. Pozneje je delal v Parizu, od leta 1914 pa največ v južni Franciji, v okolici Nice.

Ustvarjal je akte, pejsaže, tihožitja in interiere
Na začetku so nanj močno vplivali postimpresionisti, po letu 1905 pa je postal eden glavnih predstavnikov fovizma. Ustvarjal je akte, pejsaže, tihožitja in interiere, v zadnjem obdobju pa je uporabljal tehniko kolaža. Ustvarjal je tudi scenografije za baletne predstave in knjižne ilustracije.

Med njegovimi najpomembnejšimi deli so Joie de vivre (1906), Gospa s klobukom (1905), Klavirska ura (1916), Odaliska z magnolijami (1924), Dama v modrem (1937) in Rdeči interjer (1948).