Letala pri svojem delovanju v zrak spuščajo delce, ki povzročajo onesnaženost. Foto: Reuters
Letala pri svojem delovanju v zrak spuščajo delce, ki povzročajo onesnaženost. Foto: Reuters

Razmišljanja nekaterih, ki so si za način potovanja raje izbrali vlak ali avtobus, je zbrala Tina Lamovšek.

"Razlog je jasen: to so podnebne spremembe." "Pravzaprav s tem obremenjujem naravo, ni mi vseeno, kaj bom pustila našim zanamcem in kaj bomo dali tudi drugim živim bitjem okoli sebe."

… toliko na kratko o svojih razlogih, zakaj raje potujeta z vlakom oziroma avtobusom kot z letalom, Marija Krebelj in Jonas.

Marija sicer pove, da imajo ljudje pogosto stereotipno predstavo, da je avtobusni prevoz neudoben: "Udobno se lahko počutiš tudi na javnem prevozu. Avtobusi niso takšni, kot so bili pred 30 leti, zdaj so prilagojeni na dolge proge, tudi vlak, ki je še bolj udoben. Četudi vožnja z avtobusom traja 16 ur, hitro mine: ponoči spiš, čez dan opazuješ okoli sebe … seveda ni čisto enako, kot če bi potoval z avtom in se ustavljal na vsakih nekaj kilometrov. Po drugi strani pa ti ni treba skrbeti glede poti, cestnine ipd."

Ljudje tudi mislijo, da avtobusni prevoz vzame več časa. Marija Krebelj razmišlja: "Ko si velikokrat predstavljamo, joj, 16 ur nam bo vzela vožnja z avtobusom, da bomo prišli na primer v Francijo, ampak letalo tudi zahteva svoj čas. Moramo priti do Benetk, čakamo tam, se vkrcamo itd. Ti vzame kar precej časa in razlike med avtobusom in letalom včasih niso tako velike. Zdaj sem šla npr. v Francijo, stopila v Ljubljani gor in izstopila v Toulonu. To je to. Kupila sem zgolj eno (povratno) vozovnico. Če bi šla pa z letalom, bi pa verjetno morala v Pariz, poiskati prevoz do Toulona ..."

Udobno se lahko počutiš tudi na javnem prevozu. Avtobusi niso takšni, kot so bili pred 30 leti, zdaj so prilagojeni na dolge proge, tudi vlak, ki je še bolj udoben. Četudi vožnja z avtobusom traja 16 ur, hitro mine: ponoči spiš, čez dan opazuješ okoli sebe … seveda ni čisto isto, kot če bi potoval z avtom in se ustavljal na vsakih nekaj kilometrov. Po drugi strani pa ti ni treba skrbeti glede poti, cestnine ipd.

Marija Krebelj

Jonas, Šved, ki živi v Sloveniji, vlak pogosto uporablja tudi v službene namene, saj občasno poučuje na univerzi na Švedskem. Do tam ni neposredne povezave – če gre z nočnim vlakom iz Ljubljane do Münchna, prestopi do Hamburga, potem pa nadaljuje pot do Københavnna in čez most na Švedsko, mu pot vzame 19 ur. "Meni je všeč, da lahko pijem kavo, da lahko v bistvu delam. Res je, da sem cel dan na vlaku, a imam rezervirano mizo, s seboj imam računalnik in potem je to tako, kot bi bil v pisarni. Všeč mi je tudi, da lahko spoznaš nove ljudi."

Tam na severu vse več Švedov razmišlja o negativnem vplivu, ki ga ima letalski promet na okolje, pove Jonas. "Razmišljanje Švedov je drugačno. Tam se je začelo t. i. gibanje 'Flight shame' oz. 'Flygskam'. Letenje je vedno manj sprejemljivo. Če je nujno, seveda ok. Še več: Občine v južnem delu Švedske zaposlenim ne plačujejo več letov v Stockholm. Plačajo jim pot z vlakom, če gredo z letalom, pa si morajo prevoz plačati sami. Tudi univerza, na kateri občasno delam, je uvedla novo politiko. Postavimo si vprašanje: ali je udeležba na konferenci nujna ali pa se to lahko opravi preko videokonference."

 Jonas, Šved, ki živi v Sloveniji, na Švedsko občasno službeno potuje z vlakom. O še nekaterih primerih dobre prakse na Švedskem pa je povedal: Foto: Reuters
Jonas, Šved, ki živi v Sloveniji, na Švedsko občasno službeno potuje z vlakom. O še nekaterih primerih dobre prakse na Švedskem pa je povedal: Foto: Reuters

Vendar doda, da Švedi pogosteje letijo z letalom tudi zato, ker je država tako velika. Že omenjena Švedska – pa tudi Kanada, Nizozemska, Velika Britanija in še katera država – imajo tudi kampanjo, ki ljudi poziva, naj za začetek leta 2020 namesto letala izberejo bolj trajnostno obliko potovanja. "Prav to je eden izmed glavnih ciljev: ozaveščanje o podnebnih spremembah, h katerim velik delež prispeva letalski promet. Ljudem ponuja možnost, da izvedejo kolektivno akcijo, da se ne počutijo same v tem," je povedal Luka Mofardin.

Luka Mofardin, ki ga je k odpovedi letala spodbudil predvsem marčevski "Podnebni štrajk" mladih, nadaljuje, da je pomembno vedeti, da zelene alternative za letalski promet ni:
"Kot je na primer pri ostalih prevoznih sredstvih, kjer je že nekaj elektrifikacije. Hkrati se prek različnih olajšav in subvencij za letalski promet daje prednost le-temu in ostalim javnim prevoznim sredstvom odvzema na neki način nekaj financiranja, ki bi lahko prispevalo k temu, da bi se lahko boljše razvilo in bila še boljša izbira kot letalski promet."

Znanstvenik že išče nove načine za plačevanje prevoza z vsajenim čipom. Foto: Reuters
Znanstvenik že išče nove načine za plačevanje prevoza z vsajenim čipom. Foto: Reuters

Katja Huš iz Greenpeace Slovenija meni, da bo potrebnega še veliko dela in ukrepov, ki bodo vodili k zmanjšanju letalskega prometa: "Tukaj se še ni začelo resneje delati. Je sicer kar nekaj idej in spodbud, kaj bi se lahko naredilo, da bi ljudje potovali malo bolj trajnostno. Politika mora biti tukaj seveda složna na več ravneh. Seveda je tu izboljšanje železniške infrastrukture predvsem v nekaterih delih Evrope, na Balkanu je na primer malce slabša infrastruktura. Potrebno bi bilo tudi subvencioniranje železniškega prometa, da bi cene postale primerljive, in še kakšni prijemi, ki bi omejili letalski promet."

Pojavljajo se različne ideje, kako ljudi spodbujati k trajnostnemu načinu potovanja. "Najbolj problematične potovalce z letalskim prometom predstavlja majhno število ljudi, ki zelo pogosto letuje. So ideje, kako bi se tudi kot potniku z vsakim dodatnim letom oz. potovanjem v letu, ki ga narediš, lahko dvigala cena te vozovnice. Torej, da ne bi bila zdaj za en in edini let, ki ga narediš v tistem letu, že takoj dražja vozovnica, ampak da bi se s pogostostjo tvoje uporabe letala tudi dvigala cena vozovnice. Druga zanimiva pobuda je tudi t. i. 'climate perks', kjer delodajalci zaposlenim nudijo dodatne (plačane) potovalne dni, če se odločijo za trajnostni način potovanja. S tem se nagovarja predvsem časovni vidik problema (za daljše povezave, tudi znotraj EU-ja). Da bi delodajalci spodbudili svoje zaposlene, ko izkoristijo svoj letni dopust, na svoje destinacije potujejo na bolj trajnostni način."

Ne le z izbiro prevoza, veliko lahko storimo tudi z izbiro destinacije. "Torej, bližje ali dlje od doma. Dlje, kot greš, težje se boš izognil letalskemu prometu. Že s samo izbiro imamo neko možnost tiste osnove, kako trajnostno mi potujemo," razmišlja Katja Huš. Marija Krebelj pa pravi: "Sprašujem se, če bi šla zdaj nekam na Bali ali kaj podobnega … Morala bi res pretehtati, da je to upravičeno, da si to res želim videti. Samo na morje tja ne bom šla, ker mi je škoda energije, da bom zgolj plavala in 'čofotala', kar lahko počnem tudi v Sloveniji ali na Hrvaškem."

Kako pa se odzovejo prijatelji in znanci Luka Mofardina in Katje Huš, ko povesta, zakaj se raje prevažata z vlakom ali avtobusom kot z letalom? "Ko razložim razloge za opustitev rabe letala, so večinoma razumevajoči, a se nemalokrat zgodi, da se na to zgleda kot na nekaj čudnega, na nekakšen trend," je povedal Luka. Katja pa je dodala: "Vsak ima neko željo, da bi to delal pogosto in bi bila to njegova prva izbira, a takoj, ko gremo neke daljše razdalje v Evropi, ljudje naletijo na tri glavne težave: ena je slaba povezava z javnim potniškim prometom v določene dele Evrope. Druga je, da so letalske vozovnice tako neprimerljivo cenejše od vozovnic za vlake. In tretja, da vedno, ko greš na daljše razdalje, malce več časa vzame potovanje z vlaki in avtobusi."

Katja Huš še doda, da se imamo moč odločiti, a da bi bila ta izbira lažja, če bi se prej omenjene tri težave zmanjšale oziroma v celoti odpravile.

Namesto po zraku raje po cesti ali tirih