Hkrati njegove fotografije odpirajo vprašanja ohranjanja tradicije znotraj majhnih skupnosti.

Podobe so nastale na treh terenskih ekspedicijah. Fotograf je obiskal slovenske skupnosti v ZDA (Cleveland), Argentini (Buenos Aires, Mendoza) in Avstraliji (Sydney, Melbourne), da bi pobliže spoznal njihov način življenja.

Ta je "često razpet med nacionalno in kulturno pripadnostjo domovini in neizbežnostjo asimilacije v dominantno kulturno okolje," je zapisal kustos Miha Colner.

Majhnost in žilavost
Iz fotografij lahko razberemo, da je za slovenske izseljenske skupnosti značilna majhnost in žilavost v ohranjanju kulture, tesna medsebojna povezanost in relativno dobra gmotna situiranost. A kustos poudarja, da so temu navkljub slovenske skupnosti po svetu izjemno kompleksne in v vsem, razen v pripadnosti svoji izvorni kulturi, dokaj heterogene tvorbe, ki jim ni vedno mogoče najti skupnega imenovalca. Colner zato ugotavlja, da Ruštove fotografije odražajo ravno to raznovrstnost. Dela iz cikla Novi svet so sicer vključena tudi v stalno zbirko Moderne galerije v Ljubljani.

Majhne enklave kulturnega in družabnega življenja
Rušt v ciklu raziskuje ohranjanje identitete v okoljih, ki so v družbenem, političnem, ekonomskem in kulturnem smislu popolnoma drugačna od matice, ter med izseljenci, ki so večinoma tam rojeni in vzgojeni. Zanimajo ga namreč majhne enklave kulturnega in družabnega življenja.

Sorodna novica Najlepše mesto na svetu: "Ljubljana je vsak dan lepša in čistejša."

Sorodna novica Iz Ljubljane v Maribor ali iz najlepšega mesta na svetu v mesto prihodnosti

Ravno v času, ko se toliko govori o integraciji priseljencev v nova kulturna okolja, je "vprašanje diaspore mogoče gledati skozi univerzalno prizmo, ki se aplicira na katero koli izseljensko skupino, ki temelji na skupni etnični in kulturni pripadnosti," še piše Colner.

Fotografije tako pričajo o vizualnih kazalnikih slovenstva v oddaljenih deželah in o identiteti, ki se zaradi nerednih stikov med matico in diasporo vse močneje razhaja.

Rušt je sicer skupaj s fotografom Robertom Marinom leta 2015 izdal knjigo Najlepše mesto na svetu, v objektiv sta ulovila utrip nočnega in dnevnega življenja v ljubljanskih kavarnah, klubih, beznicah in na ulicah.