Podpisala je 11 romanov, med njena najbolj znana dela pa spadajo Najbolj modre oči, Salomonova pesem in Ljubljena. Režiser Jonathan Demme je po Ljubljeni, zgodbi o afroameriški sužnji, leta 1998 posnel odmeven film, v katerem je zaigrala Oprah Winfrey.

Novico o avtoričinem slovesu je "z globoko žalostjo" sporočila njena družina. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je "nadvse predana mati, babica in teta včeraj (5. avgusta, op. n.) umrla spokojno, obdana z družino in prijatelji". Opisali so jo kot "izpiljeno pisateljico, ki je cenila pisano besedo, naj je bila ta njena, njenih študentov ali koga drugega". Bila je nenasitna bralka, najbolj domače pa se je počutila med pisanjem, so dodali. "Čeprav je njeno slovo velikanska izguba, smo hvaležni, da je imela dolgo in polno življenje." Ob tem so izrazili hvaležnost vsem, ki so jo poznali in ljubili, obenem pa prosili za spoštovanje njihove zasebnosti med žalovanjem. "Kmalu bomo sporočili, kako bomo proslavili Tonijino izjemno življenje."

Toni Morrison se je rodila 1931 v delavski družini. Angleščino je študirala na Univerzi Howard, eni prvih univerz, ki so temnopoltim omogočile formalno izobrazbo. Bila je urednica pri veliki založniški hiši Random House, kot literarna kritičarka in kolumnistka je pisala za New York Times, od leta 1989 do upokojitve leta 2011 pa predavala na Univerzi Princeton.

Sredi 60. let 20. stoletja je začela pisati svoj romaneskni prvenec Najbolj modre oči. Knjiga, ki je izšla leta 1970, pripoveduje o temnopolti deklici Pecole, ki sanjari o modrih očeh, da bi bila lahko znova sprejeta in priljubljena. Kot je pozneje, leta 1993 pisateljica zapisala o svoji protagonistki, je njena želja v sebi skrivala pravzaprav rasizem do same sebe. "Ta roman vrta v pogled, ki jo je obsodil."

Leta 1973 je izšel roman Sula, leta 1977 pa Salomonova pesem, s katero je pritegnila pozornost kritikov in širše javnosti ter se uveljavila kot ena osrednjih ameriških pisateljic.

Desetletje pozneje je izšel roman Ljubljena, ki je postavljen v čas po ameriški državljanski vojni okoli leta 1870. Delo, v katerem se vrača k temnopolti ženski, liku Sethe, je kritika umestila v magični realizem, pisateljica pa je zanjo osvojila Pulitzerjevo nagrado.

V svojih delih je obravnavala identiteto temnopoltih Američanov, s tem pa ubesedila pomemben del ameriške stvarnosti. "Umiramo. V tem je nemara smoter življenja. Vendar imamo tudi dar govora. V tem pa je morda merilo naših življenj," je nekoč dejala pisateljica.

Ko je pred tremi leti Jože Stabej, prevajalec pisateljičinih del, v slovenščino prevajal roman Bog pomagaj otroku, je opažal, da postaja njena govorica z vsakim romanom krajša, preciznejša in jedrnatejša. Poleg naštetih romanov so v slovenščino med drugim prevedeni še romani Ljubezen iz leta 2003, roman o mrtvem temnopoltem lastniku hotela, ki obseda vdovo in vnukinjo, Milost (2008), zgodba o štirih ženskah in suženjstvu v ZDA konec 17. stoletja.

Ko je pisateljica praznovala 80. življenjski jubilej, je Stabej o njej dejal, da je pri bralcih priljubljena preprosto zato, ker zelo dobro in pretehtano piše. "Pomembne teme, ki jih raziskuje v svojih delih, zna krasno povedati v literarni obliki. Je mojstrica kompozicije in jezika, ki je ekonomičen in hkrati bogat."

Pisateljica, ki oživlja pomemben del ameriške stvarnosti
Po izidu romana Ljubljena (1987) je prejela Pulitzerjevo nagrado, leta 1993 pa je postala prva temnopolta dobitnica Nobelove nagrade. Podeljevalci najprestižnejšega literarnega priznanja na svetu so tedaj v utemeljitvi o pisateljici zapisali, da v svojih romanih z značilno vizionarsko močjo in poetično izraznostjo oživlja pomemben del ameriške stvarnosti.

Leta 2012 je prejela najvišje ameriško odlikovanje, medaljo svobode. To od leta 1963 podeljujejo posameznikom, ki so "posebno pripomogli k varnosti ali nacionalnim interesom Združenih držav, svetovnemu miru ter za kulturne ali druge pomembne dosežke". Medaljo svobode je pisateljici izročil tedanji ameriški predsednik Barack Obama.

Njen dolgoletni urednik v založbi Knopf, Robert Gottlieb, je po žalostni vesti dejal: "Bila je velika ženska in velika pisateljica, ne vem, katero bom bolj pogrešal." Predstavnik založbe Sonny Mehta pa pravi takole: "Malo je ameriških pisateljev, ki bi pisali z večjo človečnostjo ali večjo ljubeznijo do jezika kot Toni. Njene pripovedi in njena magnetična proza sta pustili neizbrisen pečat na naši kulturi. Njeni romani narekujejo in zahtevajo našo pozornost. So kanonična dela, in še pomembneje, to so knjige, ki jih bralci ne nehajo oboževati."