Tako so razveljavili prvi odstavek 86. člena in prvi do peti odstavek 86.a člena Zakona o medijih, ki so se nanašali na zasebne radijske postaje, so danes sporočili s sodišča. Bili so namreč v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti predpisov iz 2. člena Ustave, ki je eno izmed načel pravne države.
Nesprejemljiva možnost različne uporabe zakona
"Če zakoni in drugi predpisi niso jasni, obstaja možnost različne uporabe zakona in drugega predpisa in arbitrarnosti državnih organov ali drugih organov za izvrševanje javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah posameznikov. Z jasnim in pomensko določljivim zakonom je zagotovljeno, da naslovniki pravnih pravil niso izpostavljeni stopnji nepredvidljivosti in negotovosti pravnih posledic njihovih storitev ali opustitev, ki je ustavnopravno nevzdržna in nesprejemljiva," beremo v obrazložitvi sodišča.
Določba, ki je v konkretnih primerih neuresničljiva
Nato pa še, da "ni ustavno sprejemljivo, da bi se nerazumljivost in nejasnost zakonov odpravljali z jasnimi in razumljivimi podzakonskimi akti. Protiustavno nejasnost in nedoločnost je moč očitati tudi zakonski določbi, za katero se po uporabi vseh upoštevnih metod razlage izkaže, da je v konkretnih primerih dejansko neuresničljiva."
Eno stvar je res pomembno razumeti, ko ploskamo razumnosti te razsodbe. Na Radiu City imamo radi slovensko glasbo. Vrteli smo jo pred uvedbo kvot in vrteli jo bomo tudi po razveljavitvi teh spornih zakonskih določil.
Ustavno sodišče je o zakonu presojalo na zahtevo državnega sveta, družbe Radio City in drugih. "Eno stvar je res pomembno razumeti, ko ploskamo razumnosti te razsodbe. Na Radiu City imamo radi slovensko glasbo. Vrteli smo jo pred uvedbo kvot in vrteli jo bomo tudi po razveljavitvi teh spornih zakonskih določil. Upam pa, da je ta razsodba konec tega nerazumnega, nestrokovnega in neučinkovitega predpisovanja, kaj in kako na radiu vrteti," je povedal odgovorni urednik Radia City Bor Greiner ob odločitvi ustavnih sodnikov.
Upanje na dokončno rešitev vprašanja kvot
"Predpisane kvote slovenske glasbe so slabo reševale realen problem kvalitete slovenske glasbe. Kako vemo, da je to problem? Na anonimnih testih vsi, ki prisegamo na slovensko, izbiramo raje tujo glasbo. Glejte, nikakor ni možno, da bi neki čevljar, če bi bili slovenski trgovci prisiljeni v določeni kvoti prodajati samo njegove čevlje, zaradi tega delal bolje, prej nasprotno, ne? Saj ima odkup v vsakem primeru zagotovljen! Ta razsodba upam, da dokončno rešuje vprašanje teh spornih kvot. Zdaj pa bi bilo zares fino, da na pravi način začnemo reševati vprašanje, kako delati še boljšo slovensko glasbo," je še dodal Greiner.
Kaj je ustavno sodišče razveljavilo glede deleža slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih?
(1) Najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa mora biti slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev.
86.a člen
(1) Delež iz prvega oziroma drugega odstavka prejšnjega člena mora biti dosežen glede na predvajano glasbo v oddajnem času med 0. in 6. uro, v oddajnem času med 6. in 18. uro in v oddajnem času med 18. in 24. uro.
(2) Najmanj 70 odstotkov deleža iz prejšnjega odstavka mora predstavljati glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku, razen ko gre za radijske in televizijske programe, ki v večinskem delu predvajajo instrumentalno glasbo.
(3) Najmanj četrtino deleža iz prvega odstavka tega člena mora predstavljati slovenska glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma.
(4) Pristojno ministrstvo z namenom izvajanja določbe prejšnjega odstavka in nadzora nad njim upravlja evidenco skladb, ki sodijo v okvir deleža glasbe iz prejšnjega odstavka. V evidenci pristojno ministrstvo obdeluje podatke o naslovu skladbe in njihovem avtorju oziroma izvajalcu ter datumu prvega predvajanja, ki jih pristojnemu ministrstvu priglasijo avtorji oziroma izvajalci. Evidenca je javno dostopna na spletni strani pristojnega ministrstva.
(5) Obveznost zagotavljanja deleža glasbe iz tretjega odstavka tega člena ne velja v času, ko je glede na podatke iz evidence iz prejšnjega odstavka za zagotavljanje deleža glasbe, prvič predvajane pred največ dvema letoma, na voljo manj kot 100 skladb.
Odstavek o hrambi podatkov o programu ni v neskladju z ustavo
Glede sedmega odstavka 109. člena, ki je bil prav tako predmet ustavne presoje, govori pa o hrambi podatkov o programu, in sicer o vseh predvajanih programskih, oglaševalskih in drugih vsebinah, pa je sodišče ocenilo, da ni v neskladju z ustavo, poroča STA.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje