Medicina prihodnosti: Izzivi planeta starcev
Kakšne alternative imajo za naš planet starcev medicina, tehnologija, robotika in nevroznanost. Kaj se bo zgodilo, ko bo na svetu živelo več starostnikov kot pa otrok in mladostnikov?
Slovenija je po deležu starejših prebivalcev deveta na svetu
Objavljeno: 1. februar 2019 ob 14:39
Ljubljana - Val 202

Robot Pepper pleše lambado, prepozna osnovne človeške emocije in celo govori šale. Foto: BoBo

Do leta 2050 bo kar 35 odstotkov prebivalcev v Evropi starejših od 60 let, na svetu bo takrat živelo že več starostnikov kot otrok in mladostnikov. Leta 2017 je največji delež starejših prebivalcev na populacijo v državi živel na Japonskem - 33,4 odstotka. V Sloveniji ta delež po študiji Združenih narodov znaša 26 odstotkov, kar nas v svetovnem merilu uvršča na deveto mesto.

Staranje poteka zelo različno, nekdo je lahko še pri osemdesetih povsem aktiven in se primerja z zdravim tridesetletnikom. Na drugi strani imajo lahko že šestdesetletniki resne starostne težave.

Podkast Frekvenca X
Naročite se in poslušajte poljudno-znanstveno oddajo Vala 202

Protetik ameriško-slovenskih korenin Terry Supan, ki je pred kratkim gostoval v Sloveniji, pravi, da bo vedno več starostnikov potrebovalo nove tehnologije: “Napovedi svetovne zdravstvene organizacije so, da bo do leta 2050 več kot milijarda ljudi na svetu potrebovala tehnološko asistenco. Tega je veliko tudi v protetiki in ortotiki, seveda pa so največje potrebe po vozičkih, očalih. Do leta 2030 moramo nujno izdelati strategijo, kako pomagati vedno večjemu številu starostnikov.”

BART pomaga v Soči

O strategijah za prihodnost razmišljajo tudi na Univerzitetnem in rehabilitacijskem inštitutu Soča. Tam je vodja službe za raziskave in razvoj dr. Zlatko Matjačić. V njihovih prostorih razvijajo robota BART za rehabilitacijo po možganski kapi in ponovnem učenju hoje ob izgubi ravnotežja: “To je rehabilitacijski robot, je haptična naprava - to pomeni, da robot objame človeka v medenici in s človekom hodi po tekočem traku. Haptičnost se kaže v tem, da robot čuti interakcijsko silo s človekom. Za zdaj smo obravnavali paciente, ki so bili sposobni hoditi po tekočem traku. Prednost je v tem, da lahko v ponovljivih pogojih v razmeroma kratkem času naredimo veliko število ponovitev. Ne ukvarjamo se samo z možgansko kapjo, v zadnjem času smo začeli izvajati tudi meritve po amputaciji spodnjih udov z nameščenimi protezami.”

Če bi mi robot stregel in še zraven družbo delal, bi absolutno ostala na svojem domu. Verjamem, da bodo v prihodnjih 30 letih ugotovili, da bodo tudi roboti lahko tople osebe.

81-letna Mara, stanovalka Doma starejših v Šiški

Ob starosti se ne pojavlja samo vprašanje o možganskih aktivnostih in robotski pomoči pri uravnavanju ravnotežja, starost mnogokrat pomeni tudi osamljenost. Na Japonskem, kjer bo leta 2050 skoraj polovica vseh prebivalcev starejša od 60 let, o reševanju osamljenosti razmišljajo na futurističen način.


Je rešitev res v robotih?

Robot Pepper pleše lambado, prepozna osnovne človeške emocije in celo govori šale. Leta 2016 sta si ga dve belgijski bolnišnici omislili za receptorja družabnika, na Japonskem pa več bank uporablja Pepperja za sprejem strank.
Francoski Buddy, ki je najbolj poznan zaradi provokacije francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, je pomočnik v kuhinji ali pa asistira na domu, kjer opozarja na dnevne obveznosti.

Terapevtski robot Paro. Foto: Val 202/Luka Hvalc

Japonsko podjetje Riken je ustvarilo eksperimentalnega negovalnega robota Robear - prav v obliki medveda, ki naj bi bil sposoben dvigniti osebo in jo prenesti iz ene sobe v drugo ali iz postelje v voziček. To bi olajšalo delo negovalcem, ki dvigujejo paciente tudi 50-krat na dan.

Na Japonskem pa izdelujejo tudi terapevtske robote Paro. Gre za malega tjulnja, ki ima senzorje za taktilnost, luč, temperaturo in držo in je namenjen ljudem v bolnišnicah, domovih in tudi doma za družbo in tolažbo.

Skepsa in navdušenje iz doma starejših

V domu starejših v Šiški se srečamo z nekaj stanovalkami, mnoge so že na pragu devetdesetih. Kljub napredujoči tehnologiji so prepričane, da toplega stiska roke in iskrenega nasmeška ne bo mogel nikoli nadomestiti robot.

S strategijami za zdravje možganov se moramo ukvarjati preden pridemo v obdobje starostnega usihanja funkcij. Tako kot ne moremo začeti skrbeti za svoje zobe, ko nas je strah gnilobe.

dr. Maja Bresjanac, nevrobiologinja

Ni pa čisto vsem tuja ideja o robotskem pomočniku. 81-letna Mara se najprej pošali, da bi ga naučila govoriti, potem pa pove, da bi - če bi bila danes takšna asistenčna tehnologija dostopna, ostala doma: “Po televiziji sem videla, kako roboti skrbijo za vse. Če bi mi stregel in delal še družbo, bi absolutno ostala na svojem. Verjamem, da bodo v prihodnjih 30 letih ugotovili, da bodo tudi roboti lahko tople osebe.”

Če ne roboti, pa bodo nosljive tehnologije zagotovo kmalu povsem dosegljive. Predvsem so priročne pri spremljanju življenjskih funkcij starostnikov. Pričakujejo, da bo trg nosljivih tehnologij, ki je danes vreden 30 milijard evrov, v prihodnjih petih letih zrasel na 70 milijard.

Ko ura pokliče reševalce

Ko pametna ura zazna padec, se vključi alarm in na zaslonu se izpiše opozorilo. Posameznik lahko izbira med dvema funkcijama: ali naj ura pokliče reševalce ali pa izključi opozorilo. V primeru, da je človek več kot minuto negiben, začne ura odštevati 15 sekund in če oseba v tem času ne reagira, ura sama pokliče reševalce.

Dr. Zlatko Matjačić in robot BART, ki ga v URI Soča uporabljajo za rehabilitacijo Foto: Val 202/Maja Stepančič

"Ta ista ura spremlja tudi EKG - grafični zapis delovanja srčne mišice. To ni kot tradicionalno merjenje srčnega utripa pri fitnesu, ampak spremlja zdravje vašega srca. To je popularna tehnologija, seveda pa obstajajo tudi specializirana podjetja, ki jasno ciljajo na trg starejših. Na primer: imate verižico, ki jo radi nosite, nanjo dodate poseben obesek in če padete, lahko stisnete ta obesek in prikličete pomoč. Veliko je tudi razmisleka na vmesnikih, predvsem za zvok - nekdo, ki je starejši, morda vidi slabše, tudi tip ni več natančen, zato nosljiva naprava reagira na njegov glas,” razlaga Alan Antin iz podjetja za raziskave Gartner.

Za možgane bi morali skrbeti kot za zobe

Za celično in telesno staranje velja, da gre pravzaprav za akumulacijo poškodb. Te težko nadziramo, medtem ko lahko imamo na primer poškodbe DNK vsaj delno pod kontrolo, recimo tako, da ne kadimo. Tudi možgane lahko v starosti ohranimo v dobri formi.
"S strategijami za zdravje možganov se moramo ukvarjati preden pridemo v obdobje starostnega usihanja funkcij. Tako kot ne moremo začeti skrbeti za svoje zobe, ko nas je strah gnilobe. A za razliko od zobovja možganov ne moremo nadomestiti," dodaja nevrobiologinja dr. Maja Bresjanac.

Medicina prihodnosti

V seriji Ordinacija Dr. Prihodnost na Valu 202 iščejo tudi odgovore na izzive staranja: kako uspešno preprečevati visok krvni tlak v mladosti, da zaradi njega ne bo težav v starosti, kako lahko tehnologija pomaga pri okrevanju – denimo po možganski kapi, kakšne odgovore na staranje ponuja nevroznanost. Katere tehnološke in vsakodnevne malenkosti lahko človeku izboljšajo kakovost v starosti.

AVDIO: Epizoda Frekvence X o izzivih staranja:

Maja Stepančič, Val 202
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
Sklonjen
# 01.02.2019 ob 16:54
Če nas država ne bi terorizirala, nas ropala in namesto tega iskreno skrbela za korist družine, kjer oče in mati predstavljata zdravo jedro za odraščanje otrok, bi nas hitro postalo več ... tako pa se propagira vse drugo, kar rezultira to s čemer se soočamo!
generacija56
# 01.02.2019 ob 19:36
Pa se vprašajmo tako:
Ali bi želeli, da za vas skrbi migrant, ali robot?
Mislim, da je to odgovor na vsa vaša vprašanja.
heristalski166
# 01.02.2019 ob 17:55
se bo štrukelj še z vsemi sredstvi boril da se ne sme nobenega učitelja odpustiti in da morajo dobiti povišice, tudi ko bodo sami predavali v razredu
žbljc
# 01.02.2019 ob 17:24
Če bo vse robotizirano ter bodo roboti in tehnološki napredek nadomestili marsikatero službo, kaj bodo po večini počeli ljudje na svetu (vsaj v razvitem svetu).
Največ služb bo informatiki, v razvijanju novih tehnologij, oskrbi novih tehnologij, popravilu novih tehnologij. Vsi ne bodo morali početi teh služb. Ostali bodo lenarili, postali bodo apatični, povečala se bo dekadentnost družbe. Ljudje bodo zbolevali za novimi duševnimi boleznimi. Družba bo tonila v uničenje samega sebe.
PomisliSe1x
# 01.02.2019 ob 15:46
kaksen planet starcev?

v Afriki bo do konca stoletja 3x vec ljudi kot jih je zdaj!

(in ze zdaj jih je 3x toliko kot evropejcev)

No razni Juncker, Merkel, Fajon imajo prirocno resitev za starajoco Evropo, za vse te robote bo treba poskocnih inzenirjev in doktorjev iz podsaharske Afrike!
igor-za
# 02.02.2019 ob 07:38
Treba bo razmisliti o tem staranju, predvsem o tem kot o bolezni ( ko ne morejo skrbeti sami zase).
Razmisliti o staranju in o tem kaj je zivljenje. Je zivljenje to, da se ne mores gibati, da te morajo krmiti in da ne ves za sebe ali svet (dementen)?
RJSlo
# 01.02.2019 ob 19:53
No ja. Isaac Asimov. Vse zapisano.
mb128
# 01.02.2019 ob 19:52
Ja no robot tu robot tam. A sploh vemo kaj to pomeni?! Vse manj služb, vse manj dela in s tem tudi, vsaj tako je sedaj, nič denarja! In potem naj ima človek še potomca ali celo potomce?! Življenjska doba je pa tudi višja.
Kakorkoli že jaz iz te šlamastike vidim izhod samo v UTD! V končni fazi bomo morali nekomu prodajati proizvode, ki se proizvajajo, nuditi storitve, ki jih nudimo. Če bo zaposlenih vedno manj in manj bo tudi konzumentov vedno manj in manj. Začaran krog torej, ki nas naravnost sili v novi socialen pakt.
Bivši uporabnik
# 01.02.2019 ob 19:46
ROBOT !!! Ker robot bo imel vgrajen kodeks civiliziranega obnašanja !!!
Aprila
# 01.02.2019 ob 19:21
Kar se potrebuje za starostnike so roboti v obliki postelje in invalidskega vozička, s senzorjimi in rokami, ki bodo lahko osebo hranili, preoblekli, ga dali na wc, ali mu omogočili da opravljanje potreb na sami postelji ali vozičku. Za druženje pa naj bodo ljudje.

Previdevam da če bodo roboti starostnike ohranjali suhe, site in jim omogočali gibanje, ne bo nobenih zopernih starčkov, ker so mokri, ker morajo čakati na to da se jih nahrani, ali ker se brez pomoči ne morejo obleči, pa tudi nobenega zgaranega, preveč obremenjenega in vsega naveličanega osebja, ampak osebje, ki se bo lahko, ker bodo osnovne potrebe starostnikov že zagotovljene, z veseljem posvetli svoj čas klepetu s starostniki.
PomisliSe1x
# 01.02.2019 ob 19:15
Sele bo ali to ze opazamo?
heristalski166
# 01.02.2019 ob 18:01
sej bodo ostale službe namenjen tok praviš psihoterapiji in druženju, v javnem sektorju jih je veliko, pa tudi na pošti smo videli in med prodajalkami, ko ljudje hodijo v trgovino ne samo po karkoliže kupijo ampak po toplo prijazno živo besedo, ker če bi čist ekonometrično razmišljali bi bili velik boljš uni stroji k so tut že nekje elektronska blagajna, veliko hitreje in bolj natančno sešteje in vrne drobiž pa tut ceneje je verjetno
Lion007
# 01.02.2019 ob 14:59
Ko bo ves promet robotiziran, takrat bo zanimivo.
Bivši uporabnik
# 03.02.2019 ob 12:07
Nedejavnost na določenem področju ???? Torej, država te izobrazi, pa ti dejavnost na tem področju ni všeč in ne boš nikoli nič prispeval skupnosti, ker ne počneš tistega, kar bi rad počel? A ni to znak lenobe, saj bi se že prej lahko "prekvalificiral" v nekaj, kar bi rad počel.
zeus-zengg
# 03.02.2019 ob 08:43
Medicina prihodnosti: Izzivi planeta starcev
------------------
z družbo , ki sama sebi podaljšuje ,,življenje ,, ki ni več življenje ampak ,,vegetiranje ,, je seveda nekaj hudo narobe . Prej ali slej pride v taki družbi do psihofizičnega ,,kolopsa,, duševnih bolezni , življenske izčrpanosti in podobno . Stari Grki so imeli rek: kogar bogovi ljubijo ta umre mlad ...
zeus-zengg
# 03.02.2019 ob 08:39
Lenoba je floskula , ki ne pove nič - nedejavnost na določenem področju pa ni bolezen ampak zdrav pogled na življenje kjer se ne počne tistega kar družba diktira in opravlja tisto kar človek sam počne ...
zeus-zengg
# 03.02.2019 ob 08:36
Kaj se bo zgodilo, ko bo na svetu živelo več starostnikov kot pa otrok in mladostnikov?
--------------
ja kaj se bo zgodilo - tisti del sveta kjer se bo to dogodilo bodo naselili mladi iz drugega dela sveta , če pa bi svet bil večinsko ostarel bo pa pač izumrl z vsemi ,,znanstveniki ,, vred - in to bo pač naravno vzeto tudi prav ...
Bivši uporabnik
# 02.02.2019 ob 13:19
Torej predlagaš, da tiste, ki ne morejo več skrbeti za sebe, evtanazirajo, ker ne prispevajo nič več k razvoju družbe, ampak samo porabljajo. Potem mora to veljati za vse polnoletne državljane, ki se "valjajo" po CSD več kot eno leto, ker lahko lenobo tudi proglasimo za bolezen, kenede?
Vongobongo
# 01.02.2019 ob 21:09
Kaj pa ce nebo to reakcija druzbe na tehnologijo??
Muka Lesec
# 01.02.2019 ob 20:45
MB, ne navijaj preveč za UTD.
Ekonomija je nagnjena k temu, da če imajo vsi denar, je vse dražje, ali preprosteje, denar je manj vreden. Ista beda bo samo drugače prebarvana.
Izhoda pa ni ravno videti, dokler populacija narašča. Enkrat bo pač moralo biti tako, da je mladih manj. Sicer bo pač toliko bolj hudo pri starejših.
heristalski166
# 01.02.2019 ob 18:02
bodo hekerji povzročali prometne nesreče če ne že vojn
Facebook