Kot poudarjajo, so starejši tudi v poznejših življenjskih obdobjih zdravi in sposobni še naprej delovati na trgu dela, v družbi nasploh, predvsem pa se vsestransko razvijati kot posamezniki in člani različnih skupnosti.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Ko govorimo o starejših, običajno zraven omenjamo bolezen, onemoglost in dolgotrajno oskrbo, opozori predsednica univerze za tretje življenjsko obdobje Ana Krajnc. "V Sloveniji imamo le 3,4 odstotka starejših v domovih, mi pa govorimo, kot da jih je v domovih 100 odstotkov."

Pričakovana življenjska doba se podaljšuje in s tem tudi pokojninska doba. V poprečju pri ženskah traja 19, pri moških 18 let. V tem času si je mogoče ustvariti novo kariero. "Eden od naših študentov je bil prej paznik v zaporu, bil je upokojen predčasno, ker je imel beneficiran staž in se je začel ukvarjati z videom, snemanjem, z novo tehnologijo, kot da mu je bila pisana na kožo," pojasnjuje sogovornica.

Izobraževanje starejših ni le prenašanje znanje, ni le ustvarjanje novega znanja, in ni le delovanje v lokalnem okolju, temveč je namenjeno doseganju večje družbene pravičnosti na ravni distribucije dohodka.

Zakonskih omejitev glede dela starejših je preveč, meni Dušana Findeisen. "Vidimo, da je vse omejeno na ure, ki jih ni moč prenašati v naslednjih mesec. Zakaj? Zakaj ne pustimo starejšim, da tudi s pomočjo izobraževanja vstopijo na trg dela.

Delo starejših je še posebej aktualno v tem trenutku, ko na trgu dela primanjkuje kadrov.