Najdbo so prepustili raziskovalcem Severovzhodne univerze v Jakutiji v Rusiji.

"To je do danes edini najdeni primerek te vrste – telo medveda z mesom in kožo. Mumija je popolnoma ohranjena, vsi notranji organi so na mestu. Na fotografijah se vidi, da je ohranjen tudi smrček. Prej so odkrivali samo lobanje in kosti," je povedala univerzitetna vodja laboratorija za molekularno paleontologijo Jelena Grigorjeva.

Sorodna novica Zamrznjena v ledu se je volčja glava ohranila kar 40.000 let

Jamski medved je vrsta živali iz pradavnine, ki je živela v Evraziji v srednjem in poznem pleistocenu, izumrl pa je pred okoli 15.000 leti. Po prvih ocenah naj bi najdeni medved živel pred okoli 22.000 do 39.000 leti, o najdbi podrobneje piše Siberian Times, ki ponuja tudi večji nabor fotografij.

Mumijo medveda bodo preučevali sodelavci laboratorija muzeja mamutov in oddelka za molekularno paleontologijo Severovzhodne zvezne univerze skupaj z domačimi in tujimi kolegi.

Jamski medvedi so bili izredno pogosti tudi v Evropi. Na zahodu so jih sicer ustavili Pireneji, na severu so še prišli čez Rokavski preliv. Proti vzhodu so prečkali Črno morje in naselili severne predele Grčije. V Alpah so bili izredno pogosti in so njihove ostanke našli celo v visokogorskih jamah, kot je jama Conturineshöhle, ki ima vhod na višini 2800 metrov.

Jamski medved v Sloveniji

Tudi Slovenija ni izjema. Med prvimi nahajališči so bili Postojnska jama, Mokriška jama in verjetno tudi Potočka zijalka. Isto vrsto so potrdili še v Križni jami pri Ložu in Divjih babah pri Cerknem. Najstarejše slovenske ostanke jamskih medvedov so našli v Herkovi jami na Koroškem. Iz Ajdovske jame pri Krškem so prvič v Sloveniji potrdili prisotnost vrste Ursus ladinicus. Med drugimi slovenskimi nahajališči pa so tudi Črni Kal, Betalov spodmol pri Postojni, Marovška zijalka, Matjaževe kamre, Mornova zijalka, Njivice pri Radečah, Otoška jama, Parska golobina pri Pivki, Roška špilja pri Divači in Špehovka nad dolino Pake.