Razstava predstavlja življenjsko in poklicno pot človeka, ki je skozi zadnja desetletja 19. in prvo polovico 20. stoletja prehodil pot od kmečkega sina do enega najprepoznavnejših in prodornih psihologov svojega časa, so o Mihajlu Rostoharju med drugim zapisali v  Mestnem muzeju Krško, kjer so pripravili razstavo. Foto: Mestni muzej Krško
Razstava predstavlja življenjsko in poklicno pot človeka, ki je skozi zadnja desetletja 19. in prvo polovico 20. stoletja prehodil pot od kmečkega sina do enega najprepoznavnejših in prodornih psihologov svojega časa, so o Mihajlu Rostoharju med drugim zapisali v Mestnem muzeju Krško, kjer so pripravili razstavo. Foto: Mestni muzej Krško
Univerza v Ljubljani
Rostoharjeva jasno izražena politična stališča in njegov brezkompromisen odnos do najpomembnejših družbenih in univerzitetnih vprašanj so privedli do tega, da ga leta 1919 ni bilo med prvimi imenovanimi profesorji novoustanovljene Univerze v Ljubljani. Foto: BoBo

Na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi bodo danes odprli gostujočo razstavo, posvečeno Mihajlu Rostoharju (1878–1966), ki so jo pripravili v Mestnem muzeju Krško. Na razstavi bodo Rostoharja predstavili z reprodukcijami izbranega gradiva arhiva Masarykove univerze v Brnu in Zgodovinskega arhiva in muzeja Univerze v Ljubljani.

Razstavni katalog v slovenskem in češkem jeziku je dostopen na spletni strani Mestnega muzeja Krško ali na tej povezavi. Besedila sta pripravila Marko Polič z oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete in kustosinja razstave Helena Rožman.

Rostoharja je življenjska pot vodila iz rodne vasi Brege v Krško, kjer je obiskoval osnovno in meščansko šolo, nato pa v Ljubljano in Kranj, kjer je leta 1901 maturiral. Nato je med letoma 1904 in 1905 – četudi je bil študent dunajske univerze – obiskoval predavanja pri profesorju Alexiusu Meinongu na graški univerzi, kamor ga je pritegnil laboratorij za eksperimentalno psihologijo. Po doktoratu iz filozofije je raziskovalno in akademsko kariero nadaljeval na Karlovi univerzi v Pragi.

Moteča jasno izražena politična stališča
Njegovo delovanje na prelomu 19. in 20. stoletja ter v prvih dveh desetletjih 20. stoletja zaznamujejo tudi prizadevanja za ustanovitev Univerze v Ljubljani. Jasno izražena politična stališča in brezkompromisen odnos do najpomembnejših družbenih in univerzitetnih vprašanj pa so privedli do tega, da ga 31. avgusta 1919 ni bilo med prvimi imenovanimi profesorji te novoustanovljene izobraževalne ustanove.

Rostohar se je zaradi tega vrnil na Karlovo univerzo v Prago, leta 1921 pa so ga povabili na takrat ustanovljeno Masarykovo univerzo v Brnu, kjer je nato leta 1926 spodbudil ustanovitev oddelka za psihologijo in predaval do nemške zasedbe Češke. Med drugo svetovno vojno se je umaknil v Slovenijo in sodeloval z odporniškim gibanjem.

Ustanovitev oddelka za psihologijo
Zaključku vojne je sledila vrnitev v Brno, a ga je moral po zapletih ob resoluciji informbiroja leta 1948 zapustiti. V starosti 70 let je nato leta 1949 najprej zasedel mesto profesorja za psihologijo na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer so leta 1950 na njegovo pobudo ustanovili tudi oddelek za psihologijo.

Razstavo bo danes ob 17. uri odprl slovenski veleposlanik na Češkem Leon Marc, v Pragi bo na ogled do 30. septembra, 12. novembra pa bo gostovala še na filozofski fakulteti Masarykove univerze v Brnu. Gostovanji so pripravili s sodelovanjem Slovenskega društva Jožeta Plečnika iz Prage, so še sporočili iz Mestnega muzeja Krško.