Skozi gozd. Foto: EPA
Skozi gozd. Foto: EPA

Nanje smo se namreč obrnili po objavi novice, da so izsledili 50-letnega domačina, ki je na območju Ruškega Pohorja prek priljubljene gozdne pešpoti za ovinkom in za gostejšim rastjem med dvema drevesoma zavezal gradbeno PVC-mrežo, na vrhu katere pa je napeljal še bodečo žico.

S tem dejanjem je ogrozil morebitne pohodnike ali tekače, pa tudi kolesarje, ki nemalokrat uporabijo to pešpot za kolesarski spust in bi se lahko ob trčenju v oviro huje poškodovali, so takrat opozorili mariborski policisti.

Gradbena mreža in bodeča žica kot past za sprehajalce in kolesarje na Ruškem Pohorju

Omenjeno pregrado na poti so odkrili na začetku julija, poškodovanih k sreči ni bilo, mesec dni pozneje pa so sporočili, da so storilca odkrili in kazensko ovadili. Še isti konec tedna pa so iz sosednje države poročali o precej bolj tragičnem razpletu srečanja s tovrstno oviro.

Zaradi žice v višini vratu umrl mladi Hrvat

21-letnik se je skupaj s prijateljem v nedeljo, 9. avgusta, zvečer z motociklom vozil po gozdu na območju naselja Lopača blizu Reke v Primorsko-goranski županiji.

"Kriminalistična preiskava je pokazala, da je med prihodom do zasebnih zemljišč naletel na oviro – jeklenico, napeto med debli, kar je povzročilo hude poškodbe. Kljub zdravstveni pomoči in oživljanju je umrl na kraju dogodka," so po poročanju tamkajšnjega časopisa Riportal sporočili hrvaški policisti. Kot dodaja portal, je bila jeklena vrv napeljana v višini vratu, za mladeniča pa je bilo ob padcu usodno onemogočeno dihanje.

"V naših gozdovih je konec tedna precej pestro. V naravi čas preživljajo planinci, kolesarji, motociklisti, sprehajalci, člani lovskega društva. Ne glede na morebitne premoženjskopravne težave in nesoglasja ter na različne poglede na to problematiko vedno obstaja rešitev, ki ne bo ogrozila nikogar v gozdu. Znova kot župan pozivam vse občane, naj se vzdržijo samovoljnih akcij in dejanj, da se take tragedije ne bi dogajale. Občina Jelenje nikoli ne bo sprejela takega načina branjenja posesti in gozdnih poti. Vedno smo na voljo za posredovanje in mediacijo, da bi le dosegli mirno reševanje težav na terenu. Tudi tokrat prosim občane, če vedo za lokacije, kjer se postavljajo žice, da nam to sporočijo, da bomo od pristojnih nemudoma zahtevali odstranitev," je bil v objavi na uradni spletni strani občine jasen župan Robert Marčelja, ki je opozoril na izgubljeno mlado življenje, družini izrekel sožalje in poudaril, da ovire med ljudmi nikoli ne prinesejo ničesar dobrega.

Policija: To niso opozorila o nedovoljenem prehodu

Prav med lastniki zemljišč v gozdu in pohodniki, predvsem pa kolesarji in vozniki motociklov je že vrsto let tako pri nas kot v tujini največ hude krvi, saj prvi očitajo, da jim z nedovoljenim prehodom uničujejo posest. V svojem gozdu in na svoji zasebni posesti lahko počnem, kar hočem, so prepričani številni lastniki zemljišč, ko se odločijo, da bodo drugim preprečili prehod, toda policija opozarja, da ni čisto tako.

Past na Ruškem Pohorju. Foto: Policija
Past na Ruškem Pohorju. Foto: Policija

Lastniki lahko zavarujejo svojo lastnino, vendar na način, da s tem ne povzročajo nevarnosti za druge, poudarjajo na Generalni policijski upravi (GPU). "Ko nekdo prek poti napelje bodečo žico, bi namreč težko rekli, da jo je napeljal, da zavaruje svojo lastnino. Sploh če mesto žice ni označeno, saj je žica težko vidna. V tem primeru se oseba, ki je nastavila oviro, ne bi mogla izgovarjati na varovanje svoje lastnine, saj namen slabo vidne žičnate ovire ni bil opozarjanje na nedovoljen prehod, temveč je bila namenjena poškodovanju motorista, kolesarja ali pešca," so nam pojasnili.

"Dokler je žica napeljana prek poti in se nikomur nič ne zgodi, gre lahko za kaznivo dejanje poskusa povzročitve splošne nevarnosti. Če pa pride do poškodbe ali celo smrti ene ali več oseb, pa govorimo o kvalificirani obliki tega kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen do pet oziroma do osem let," so dodali.

V primeru nastavljanja ovir (žica, vrv, bodeča žica, druge pasti ...) gre običajno za izvršitveno obliko kaznivega dejanja oz. poskus povzročitve splošne nevarnosti po prvem odstavku 314. členu kazenskega zakonika.

314. člen KZ-ja: POVZROČITEV SPLOŠNE NEVARNOSTI

Kdor s požarom, povodnjo, eksplozijo, strupom ali strupenim plinom, ionizirajočim sevanjem, motorno silo, električno ali kakšno drugo energijo ali kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja, povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do petih let.

Pri tem pa je treba upoštevati tudi določila 4. in 5. odstavka, kjer je opredeljeno, da je lahko storilec, ko je s tem dejanjem povzročena huda telesna poškodba ali smrt, kaznovan tudi z višjo zaporno kaznijo.

Statistični podatki policije sicer zajemajo različne načine storitve, saj jih po posameznih načinih storitve (npr. z nastavljanjem žice …) ne vodijo posebej.

Policisti so leta 2017 obravnavali 14 kaznivih dejanj po omenjenem 314. členu kazenskega zakonika, kjer je kot podrobno prizorišče navedeno "gozd". Leto pozneje je bilo tam tovrstnih kaznivih dejanj povzročitve splošne nevarnosti 11, lani 22, do sredine avgusta letos pa že 14.

Raje dialog kot tovrstna dejanja

To je zelo lepa gesta, pa o pozivu hrvaškega župana k dialogu pravi predsednik sekcije za gorsko kolesarstvo pri Kolesarski zvezi Slovenije Jan Starman. "O takih stvareh se je treba pogovarjati," je bil jasen.

Sami sicer zagovarjajo vožnjo po legaliziranih poteh, ne tam, kjer je to prepovedano, po drugi strani pa je tudi tak način obračunavanja neprimeren, opozarja sogovornik. "Kolesar je sicer res tam, kjer ne bi smel biti, vendar pa so tovrstna dejanja nesprejemljiva. Želim si, da bi pristojni organi ukrepali, tisti, ki te pasti postavljajo, pa se verjetno niti ne zavedajo, da s tem lahko nekomu vzamejo tudi življenje," pravi.

"Ko nekdo naleti na tako oviro, se je namreč težko hitro odzvati. Če zapelje na žebelj, lahko pade, prileti v drevo in se huje poškoduje. Še hujše pa so žice. Zelo težko jih je opaziti, saj so tanke, če pa kolesarja zadene v višini vratu, pa se lahko zgodi tudi najhujše," je posvaril.

Poleg žice tudi žeblji

Tovrstne novice se v teh dneh žal še vedno vrstijo. Na eni od poti na Uršljo goro je namreč neznanec v korenine zabil žeblje tako, da so bili ti nevarni za pohodnike. Odkril jih je eden izmed občanov, nevarne žeblje odstranil in v torek so bili o tem obveščeni tudi policisti policijske postaje Ravne na Koroškem.

"Tega sicer ni ogromno, so pa te stvari zelo odmevne. Teh konfliktov je več tam, kjer so pohodniki. V primerih, s katerimi sem sam seznanjen, je šlo za ljudi, ki niso imeli nobenih lastniških povezav s tistim zemljiščem, ampak jim je šlo kolesarjenje v nos in so se odločili, da bodo to vigilantsko rešili sami. A tak način ni pravi, smrtnih primerov pri nas sicer še nismo imeli, ni pa izključeno, da bi se tudi to lahko zgodilo, če se bo reševanje konfliktov nadaljevalo na ta način," opozarja tudi gorski kolesar in poznavalec tega področja Andrej Dekleva, ki se zavzema za strogo sankcioniranje tovrstnega "lova na ljudi", kot mu pravi.

Hitrost kolesarjev je lahko zelo velika in zato so postavljene ovire lahko usodne. Foto: EPA
Hitrost kolesarjev je lahko zelo velika in zato so postavljene ovire lahko usodne. Foto: EPA

"Žebelj povzroči predvsem materialno škodo, pri napeljevanju žice pa gre za namen poškodovanja, zlasti če je narejeno tako, da se ne vidi. Podobno nevarno je tudi, če se žica napne tudi nižje, denimo v višini kolen, saj kolesar nevarno pade. Na kakšnem hitrem odseku je namreč njegova hitrost lahko tudi 50 km/h," pojasnjuje urednik kolesarskega spletnega portala MTB.

Ob tem priznava, da je zadnja leta vse več tistih, ki se ne zadovoljijo več s tem, da se vozijo po makadamu, ki so pri nas razen redkih izjem edina zakonita površina za vožnjo z gorskim kolesom.

Le tam, kjer se sme

Motoristi ali kolesarji lahko uporabljajo le površine, ki so za ta namen predvidene, označene in imajo ustrezno dovoljenje pristojnega organa, v nasprotnem primeru so lahko kaznovani za prekršek po Zakonu o ohranjanju narave (ZON).

Policisti vse leto izvajajo naloge na področju varstva okolja, kamor sodi tudi vožnja z vozili v naravnem okolju. Pri izvedbi poostrenih nadzorov pa sodelujejo tudi s predstavniki različnih inšpekcijskih služb, lovci in drugimi, ki lahko s kakršnimi koli informacijami prispevajo k večji uspešnosti teh nadzorov.

V letu 2019 so policisti na območju celotne države ugotovili 504 kršitve določil prepovedi vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, v prvih sedmih mesecih letošnjega leta pa 352. Lani je bilo največ tovrstnih kršitev ugotovljenih na območju Policijske uprave Ljubljana (194), sledijo PU Kranj (84), PU Maribor (66), PU Nova Gorica (60), PU Celje (39), PU Novo mesto (27), PU Koper (24) in PU Murska Sobota (10). Tudi letos je bilo doslej največ tovrstnih kršitev ugotovljenih na območju ljubljanske policijske uprave (135).

Epidemija povzročila kolesarski razcvet

Kolesarji skrbijo za steze, po katerih vozijo

Starman si sicer želi, da bi bilo v Sloveniji več razumevanja do gorskih kolesarjev, kot je to denimo v tujini. "Tam je to zelo pomemben turistični produkt, celotne lokalne skupnosti v Avstriji, ZDA, Kanadi živijo od tega. Skupaj z domačini razvijajo kolesarske poti in sodelujejo. Kolesarji so pripravljeni urejati steze in skrbeti zanje, samo nekdo jim mora dovoliti, da se območje uporablja v te namene," poudarja.

Vse več ljudi se ne želi voziti le po cestah, ampak si omislijo gorska kolesa. Foto: EPA
Vse več ljudi se ne želi voziti le po cestah, ampak si omislijo gorska kolesa. Foto: EPA

Prav uničevanje zemljišča je eden izmed očitkov kolesarjem, ki povzroča vročo kri med lastniki. "Če kolesarji skrbijo za te steze, jih vzdržujejo in na ta način tudi preprečujejo škodo. Denimo na Golovcu imajo redno organizirane akcije, na katerih sanirajo stvari," odgovarja.

V kolesarskih parkih, kot so denimo v Kranjski Gori, na Krvavcu in Mariborskem Pohorju, se kolesarji na hrib pripeljejo z žičnico, nato pa se spustijo po stezah. "Gorsko kolesarstvo je v razmahu tudi v Sloveniji, ki sicer še zaostaja. Ponekod v tujini že prodajo več poletnih vozovnic za park kot pa smučarskih vozovnic," pravi Starman.

A številni želijo sami prikolesariti tako navzgor kot navzdol. Kot primer dobre prakse je navedel park v Kočevju, kamor se lahko kolesarji povzpnejo bodisi z avtomobilom bodisi sami zagrizejo v hrib. "Razvoj tega centra zelo dobro podpira tudi občina," dodaja. "In prav občine in lokalne turistične organizacije so tiste, ki bi morale prepoznati potencial takega načina promocije kraja," je sklenil.